Vedno hitrejši tempo življenja vedno bolj vpliva tudi na psihično počutje prebivalcev sodobnega sveta. To ni le krilatica, saj raziskave potrjujejo, da število ljudi, ki se spopadajo z depresijo, narašča v vseh razvitih državah sveta, Slovenija pri tem ni izjema.
Po podatkih raziskave, ki so jo opravili na medicinski fakulteti, v Sloveniji za depresijo oboleva 14,5 odstotka odraslih, medtem ko podatki raziskave med zdravniki družinske medicine kažejo, da so depresijo diagnosticirali pri 5,7 odstotka oseb. Na podlagi samoevalvacijskih vprašalnikov pa se je za depresivne opredelilo 9,4 odstotka oseb. »Čez palec to pomeni, da v Sloveniji za depresijo boleha eden od devetih odraslih,« pravi višji znanstveni sodelavec v laboratoriju na medicinski fakulteti Matjaž Stenovec. Trend je tako po njegovih besedah v porastu, kar je skrb vzbujajoče, in veljalo bi razmišljati o tem, da ga obrnemo na bolje ali vsaj dosežemo umirjanje rasti.
Pri zdravljenju depresije imajo pomembno mesto dejavnosti, ki so za posameznika spodbudne in prijetne (potrebno je vztrajanje pri različnih dejavnostih, četudi nam trenutno morda ni do tega). Koristne dejavnosti so na primer hoja, kolesarjenje, tek in plavanje. »Zlasti za hojo je znano, da 12.000 korakov dnevno lahko pri blagi ali zmerni depresiji nadomesti jemanje zdravil,« na spletni strani inštituta za javno zdravje pojasnjuje psihiatrinja Mojca Z. Dernovšek.
Uporaba zdravil proti depresiji v porastu
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je v Sloveniji v obdobju od leta 2008 do leta 2015 število prvih obiskov pri zdravniku z zabeleženo diagnozo depresije zmanjšalo, obenem pa se je v istem obdobju število obiskov z diagnozo reakcije na hud stres precej povečalo. V zadnjih letih pa je v Sloveniji v porastu število predpisanih zdravil za zdravljenje depresije.
Po podatkih NIJZ so zdravniki leta 2014 odraslim bolnikom izdali 520.937 receptov za tovrstna zdravila, lani pa se je ta številka povišala na 580.872, kar predstavlja 11-odstotno povišanje. Lani so tako odrasli bolniki skupno dobili 1,591.771 škatlic zdravil za zdravljenje depresije, otroci do 11. leta so jih dobili 339, mladostniki do 18. leta pa 7182.
Depresija po navedbah NIJZ sicer izrazito zmanjšuje kakovost življenja, pri posamezniku poslabšuje obstoječe kronične bolezni in povečuje verjetnost za pojav novih. Predstavlja tudi enega izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje.
Polovica ne poišče pomoči
Ob tem niso zanemarljive ugotovitve tako domačih kot tujih strokovnjakov, da se v povprečju le okoli polovica ljudi, ki jih težave v duševnem zdravju ovirajo v njihovem vsakodnevnem življenju, obrne po strokovno pomoč.
V duševni stiski se je za podporo in pogovor mogoče obrniti na številne telefone za pomoč v stiski, pomoč pa je na voljo tudi v kateri od svetovalnic v mreži psiholoških svetovalnic, na obisk katere se je možno naročiti prek telefonske številke 031 704 707. Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik, na telefonski številki 116 123, delujeta 24 ur na dan, klic pa je brezplačen. Prav tako je brezplačen klic na TOM, telefon za otroke in mladostnike (116 111), ki deluje vsak dan med 12. in 20. uro.
