Slovenski pregovor pravi, da so tam, kjer gnezdijo lastovke, doma dobri ljudje. Tako je v naših koncih veljalo od nekdaj. Danes pa očitno v pisarnah ministrstva za kmetijstvo menijo, da lastovičja gnezda ogrožajo naše zdravje. Tako se je po spletu razširil opis obiska inšpektoric za varno hrano na eni od slovenskih ekoloških kmetij. Zapis, ki je sprožil val ogorčenja, objavljamo v celoti: »Resno se sprašujem, kam gre ta naša ljuba mala država. Nenapovedano sem dobila inšpekcijo za varno hrano. In kaj so mestne gospe ugotovile? Da imam v hlevu preveč ptic in moramo dati pod strop mrežo. A mislijo resno? Kmečka lastovica je zaščitena, gnezd ne smeš uničevati, smo ekokmetija, vendar zaradi ptic nimamo težav z muhami v hlevu. Vendar sedaj ptice NE SMEJO biti v hlevu.« Na zapis so se na družbenem omrežju Facebook odzvali številni Slovenci, ki menijo, da uradniki ne vedo, kaj delajo. V številnih zapisih je bilo izpostavljeno, kako koristne so lastovke in da v hlevih po njihovi zaslugi praktično ni muh.
Ali uradniki vedo, kaj delajo?
Da bi ugotovili, ali lastovkam res grozi izgon iz slovenskih hlevov, smo zgodbo preverili pri ministrstvu za kmetijstvo oziroma inšpekciji za varno prehrano. Povedali so nam, da uradni veterinar inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zaradi prisotnosti lastovk v hlevu ni izrekel nobene kazni. Ob tem so pojasnili, da mora imeti vsak objekt za rejo živali vzpostavljene preventivne biovarnostne ukrepe za zaščito pred vnosom bolezni v rejo. Ukrepi so namenjeni predvsem preprečevanju stika rejnih živali z drugimi živalmi (glodavci, ptice, insekti), preprečitvi vnosa bolezni z opremo in oblačili ljudi, ki prihajajo v rejo, ter ukrepom proti onesnaženju vode in krme.
Lastovke in njihova gnezda so pri nas zaščiteni, zato je njihovo uničevanje kaznivo dejanje. Lastovičji par živi od dve do tri leta, gnezda pa prehajajo iz roda v rod. Posamezno gnezdo lahko različni pari uporabljajo od 10 do 15 let, preden postane neuporabno.
Tveganja za okužbo
Ptiči v objektih, kjer se intenzivno redijo piščanci za rejo, kokoši nesnice ali vzrejajo matične jate, predstavljajo tveganje za vnos različnih virusnih bolezni in patogenih mikroorganizmov. Zato mora imetnik absolutno preprečiti stik perutnine s pticami vseh vrst. Podobna pravila veljajo za intenzivno vzrejo prašičev, zlasti rejo plemenskih svinj. Za objekte, kjer se vzreja govedo, veljajo prav tako določeni biovarnostni ukrepi. Eden pomembnejših je, da mora biti, zaradi velike možnosti okužbe krme s patogenimi mikroorganizmi (na primer salmonelami), preprečeno onesnaženje krme z iztrebki ptic. Če je gnezdo neposredno nad mestom, kjer se poklada krma, mora imetnik živali preprečiti padanje iztrebkov v krmo.
Zakon na strani lastovk
V veljavni zakonodaji ni predpisano, da se ptice, vključno z lastovkami, ne smejo zadrževati v hlevu. Predpisano pa je, da mora imetnik živali izvesti vse ukrepe, da prepreči vnos bolezni v čredo. Izvajanje biovarnostnih ukrepov nadzorujejo uradni veterinarji. Če imetnik živali ne ve zanje ali je očitno, da ne izvaja niti osnovnih ukrepov za preprečevanje vnosa bolezni v rejo, ga uradni veterinarji na to opozorijo. Sankcij za neizvajanje biovarnostnih ukrepov ni. Torej, jezna lastnica ekokmetije mora namestiti zgolj mrežo, ki bo preprečevala, da bi ptičje fekalije padale v krmo, lastovk pa nihče ne izganja iz hlevov.
