Mednarodno sodelovanje

Od 35 evrov do 9 milijonov znašajo članarine v mednarodnih organizacijah

Gašper Petovar
18. 7. 2019, 19.30
Deli članek:

Slovenska država si je od osamosvojitve prizadevala za vključevanje v mednarodne organizacije. Najpomembnejše so zagotovo Združeni narodi, Evropska unija in Nato. Slovenija je postala članica teh organizacij in članstvo je treba plačati. Poleg omenjenih je Slovenija včlanjena še v mnoge druge organizacije, bodisi organizacije, ki spadajo pod zgoraj omenjene krovne organizacije, bodisi povsem samostojne organizacije.

STA
Svetovna organizacija WHO, katere članica je tudi Slovenija velikokrat opozarja na posledice onesnaževanja.

Pri nekaterih organizacijah se članarina plačuje klasično, ker smo člani, ima država neke bonitete, pri drugih organizacijah pa je plačilo članarine pravzaprav nekakšno vplačevanje v sklad, iz katerega je do prejemkov upravičena tudi Slovenija. Kot pravijo na ministrstvu za finance, se plačujejo kapital, članarine, prispevki in donacije. »Pri postavkah, ki se nanašajo na plačila kapitala, je treba povedati, da Slovenija v mednarodnih finančnih institucijah sodeluje kot delničarka z vplačilom kapitala, zato ta vplačani kapital predstavlja premoženje Slovenije, in ne članarine,« pojasnijo na ministrstvu in dodajo: »Večina prispevkov mednarodnim finančnim organizacijam in donacije predstavljajo nepovratna sredstva in se štejejo kot razvojna pomoč RS.«

Pri plačevanju članarin je treba vedeti, da ima vsaka velika organizacija, denimo Združeni narodi ali Evropska unija, OECD, številne druge organizacije pod svojim okriljem, pri čemer se plačujejo članarine za vsako tako imenovano podorganizacijo oziroma organizacijo znotraj krovne organizacije. Na ministrstvu za finance (MF) pojasnijo to na primeru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). »Članarine OECD, ki jih plačuje ministrstvo za finance, predstavljajo le manjši del plačil tej organizaciji in se nanašajo le na tista plačila, ki nastanejo iz naslova stroškov, ki jih OECD zaračuna državam članicam dodatno za stroške Globalnega foruma za transparentnost in izmenjavo informacij na davčnem področju in za financiranje Konvencije o medsebojni administrativni pomoči na davčnem področju, na katerih sodeluje MF. Glavnino sredstev iz članstva OECD plačuje nacionalni koordinator ministrstvo z zunanje zadeve (MZZ).« Se pravi, da OECD ne plačuje zgolj eno ministrstvo, ampak dve, za finance in za zunanje zadeve.

Nekatera ministrstva so vključena v organizacije, kot so OZN, Svet Evrope, organizacije znotraj EU, OECD, vendar sama ne plačujejo članarin tem organizacijam, pač pa za to poskrbi MZZ. Takšen primer je ministrstvo za javno upravo.

STA
Ko se je Slovenija začela vključevati v mednarodne organizacije, je slovensko diplomacijo vodil Dimitrij Rupel.

V pregledu navajamo, koliko in komu na letni osnovi plačujejo posamezna ministrstva.

Ministrstvo za finance

Finančno ministrstvo plačuje članarine 18 organizacijam; skupno gre za te organizacije z ministrstva okoli šest milijonov evrov. Največ na letni ravni plača Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS), in sicer 1,758.448 evrov, pri čemer pojasnjujejo, da to ni članarina, ampak prispevek kot refundacija za Banko Slovenije. »Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o članstvu RS v MDS je bil oktobra 2010 med Banko Slovenije in MDS sklenjen bilateralni posojilni sporazum, s katerim RS izpolnjuje zavezo glede zagotovitve dodatnih sredstev za delovanje MDS kot del skupnega odgovora EU na globalno finančno krizo. Države članice prispevajo za zagotavljanje finančne pomoči za države v plačilno bilančnih težavah. Če bi se RS znašla v tovrstnih težavah, bi bila prav tako upravičena do pomoči v obliki posojil,« pojasnijo na finančnem ministrstvu.

Ministrstvo za obrambo

Iz proračuna obrambnega ministrstva gre največ denarja za sodelovanje v Natu, pri čemer poudarijo: »Članice Nata za članstvo v zavezništvu ne plačujemo članarine. Vendar pa članice vplačujemo v Natove skupne proračune in druge stroške, povezane z Natovimi aktivnostmi. Pri tem je treba izpostaviti, da gre pri vplačilih v Natove proračune, podobno kot je primer EU, za dvosmerno ulico, saj se iz Natovih proračunov financirajo aktivnosti in zmogljivosti, od katerih ima korist tudi Slovenija. Tako smo predvsem z Natovimi sredstvi med drugim prenovili in nadgradili vojaško letališče v Cerkljah ob Krki.« Ministrstvo nima do Nata nobenih finančnih dolgov, čeprav ni bilo vedno tako. Podatkov, koliko bo prispevek Natu letos stal Slovenijo, sicer še ni, vendar naj bi bila cena podobna lanski, ko je Slovenija »v okviru Natovih proračunov v civilni proračun vplačala 544.088 evrov, v vojaški proračun 2,399.163 evrov, v Natov program varnostnih investicij 1,665.658 evrov, skupno torej 4,608.909 evrov«.

Ministrstvo za delo

Kar 271 tisoč evrov bo šlo letos za Mednarodno organizacijo dela, v katero je Slovenija vključena že od leta 1992. Ministrstvo za delo pa plačuje še v druge organizacije. Letos bo za članstvo v njih porabila prek 340 tisoč evrov.

Ministrstvo za gospodarstvo

Gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodnih povezav, tudi članstev v različnih mednarodnih organizacijah. Slovensko gospodarsko ministrstvo je neposredno včlanjeno v osem mednarodnih organizacij in za članarine v njih bodo letos namenili okoli 930 tisoč evrov. Največ, kar 382.560 evrov bodo plačali za sodelovanje v Evropski vesoljski agenciji.

Ministrstvo za infrastrukturo

Alenka Bratušek je na čelu ministrstva, ki bo letos za članarine v 18 različnih organizacijah plačalo več kot 250 tisoč evrov. Med drugim tudi 1500 evrov za članstvo v organizaciji TSAP, ki je združenje vozovničnih kartičnih shem.

Ministrstvo za kmetijstvo

Dejstvo je, da je od kmetijstva odvisno preživetje, ne samo Slovenije, ampak vseh držav, ljudi. Pri tem je letni znesek, ki ga plačuje kmetijsko ministrstvo za članarine in prispevke v mednarodnih organizacijah, presenetljivo nizek. Za letos bodo članarine in prispevki ministrstvo stali okoli 540 tisoč evrov. Največ denarja bo šlo za Organizacijo Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO), in sicer 348.923 evrov.

Ministrstvo za kulturo

191.884 evrov bodo kulturno ministrstvo za leto 2019 stali vse članarine in prispevki. Največ bo šlo za EUROIMAGES, ki je fond za podporo kulture pri Svetu Evrope, v ta fond bo ministrstvo letos vplačalo 155.124 evrov.

Ministrstvo za notranje zadeve

Koliko bodo letos stale vse članarine za notranje ministrstvo, še ni povsem znano, a številka naj bi bila približno taka kot lani, ko so za vsa mednarodna sodelovanja dali 133.584 evrov. Največ denarja je šlo za organizacije, povezane z ilegalnimi migracijami. Za sodelovanje v mednarodnem centru za migrantsko politiko (International Center for Migration Policy – ICMPD) so lani plačali več kot 33 tisoč evrov, za članstvo v mednarodni organizaciji za migracije (International Organization for Migration – IOM) pa skoraj 40 tisoč evrov.

Ministrstvo za pravosodje

Pravosodno ministrstvo na letni ravni največ plačuje za sodelovanje na Mednarodnem kazenskem sodišču (International Criminal Court); 201.069 evrov znaša članarina. Skupno pa bodo za sodelovanje v vseh organizacijah, v katere so vključeni, letos plačali blizu 250 tisoč evrov.

Ministrstvo za zdravje

Pri zdravstvenem ministrstvu je nekako normalno, da gre največ denarja za Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). 331.777 evrov je letna članarina za to organizacijo. Visok znesek pa plačuje ministrstvo za zdravje tudi za Evropski observatorij za spremljanje zdravstvenih sistemov in politik. Za članstvo v tej organizaciji bo letos šlo 195.139 evrov. Skupno bo ministrstvo vsem organizacijam, katerih člani so, plačalo nekaj več kot 605 tisoč evrov.

Ministrstvo za javno upravo

84.879 evrov bo za sodelovanje v mednarodnih organizacijah letos plačalo ministrstvo za javno upravo. Največ, kar 71.492 evrov bodo plačali Mednarodni zvezi za telekomunikacije (International Telecommunication Union). Dodajmo, da je ministrstvo za javno upravo član tudi nekaterih organizacij znotraj OZN, Sveta Evrope, organizacij znotraj EU in OECD, vendar te članarine plača ministrstvo za zunanje zadeve.

Ministrstvo za izobraževanje

Šolsko ministrstvo bo letos za mednarodno sodelovanje plačalo okoli dva milijona evrov. Od tega gre največ za CERN – 882.000 evrov. CERN je evropska organizacija za jedrske raziskave in največji laboratorij za fiziko delcev.

Ministrstvo za okolje

Okoljsko ministrstvo bodo letos članarine in prispevki v mednarodnih organizacijah stali okoli 800 tisoč evrov, od tega bo šlo 211.667 evrov za Montrealski protokol glede ozonskega plašča. Sicer je ministrstvo za okolje član 34 mednarodnih organizacij.

Ministrstvo za zunanje zadeve

Rekorder med plačniki v mednarodne organizacije je naše zunanje ministrstvo. Letos bodo za članarine, prispevke, donacije namenili krepko prek 15 milijonov evrov. Največ so letos plačali za EDF – za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč. Za to je ministrstvo plačalo 9,9 milijona evrov. Dodajmo, da za članstvo v Združenih narodih znaša članarina 1,8 milijona evrov. Ministrstvo za zunanje zadeve bo letos dalo še 86 tisoč evrov prostovoljnih prispevkov.

Slovenija je članica okoli 230 različnih mednarodnih organizacij, letos bodo našo državo vse članarine, prispevki, donacije in podobno stali približno 27,6 milijona evrov. Verjetno bo še kakšen znesek, ki ga nemara nismo zajeli, saj so v mednarodnih organizacijah tudi statistični urad, pa urad vlade za makroekonomske analize, tudi generalni sekretariat vlade. Kot rečeno, Slovenija dolgov za nazaj nima in tudi letos so skoraj vse obveznosti do tujih organizacij že poravnane. Denar za članarine in prispevke se zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije, torej vse to plačujemo davkoplačevalci.

Svet24
Pregled, koliko in komu na letni osnovi plačujejo posamezna ministrstva.