Čeprav je bilo že takoj jasno, da je neurje povzročilo veliko škodo, so šele podrobnejši pregledi in analize stanja pokazali dejanske dimenzije poškodovanosti kmetijskih kultur, ki gredo dobesedno v milijone; na Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Ptuj so namreč škodo ovrednotili na vrtoglavih šest milijonov evrov, natančneje 5,990.205 evrov.
UNIČENIH 5700 HEKTARJEV
5,990.205 evrov znaša škoda, ki jo je povzročilo neurje na ptujskem območju.
Ovrednotenje, ki so ga pripravili ptujski kmetijski svetovalci Peter Pribožič, Ivan Brodnjak in Stanislav Leskovar, je temeljilo na oceni poškodovanosti kmetijskih površin do 40 odstotkov in tistih, ki so bile poškodovane od 40 do 100 odstotkov. Dodati je treba, da obravnavano območje obsega približno 15 kilometrov dolg in šest kilometrov širok pas, na katerem je vseh površin okrog 7500 hektarjev, od tega pa je 5700 hektarjev poškodovanih kmetijskih površin, med katerimi prevladujejo posevki koruze in pšenice.
Andrej Rebernišek, direktor ptujskega zavoda, je spomnil, da govorimo o oceni dveh škodnih dogodkov: 3. julija je toča klestila na območju občin Gorišnica in Markovci, zlasti v naseljih Prvenci in Sobetinci, 7. julija pa je sledilo neurje, ki je zajelo Spodnje Podravje in zahodne Haloze; posledice na kmetijskih površinah so bile usodne, številne kulture na njivah so popolnoma uničene.
ŠKODA TUDI DRUGOD
Ne samo na ptujskem območju, škoda je nastala tudi drugod po Sloveniji. V Mislinji, denimo, so škodo po neurjih, ki so jih prizadela v začetku letošnjega poletja, ocenili na okoli milijon evrov. Še milijon več škode so utrpeli v občini Zagorje in še huje je bilo na območju občine Kočevje, kjer je škoda tako velika, da je minister za okolje in prostor Simon Zajc sam ob ogledu ocenil, da ta najverjetneje zadostuje tudi za državno pomoč.
