DZ je potrdil predlagano novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Zanjo je glasovalo 42 poslancev, proti pa 36. Po noveli bo država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala v celoti, razširjenega dela programa pa ne bo financirala.
Za novelo so v skladu s poprejšnjimi napovedmi glasovali v LMŠ, SD, DeSUS in SAB, pa tudi v Levici, kjer sicer foruma nista prijavila dva poslanca. Proti so glasovali v SDS, NSi in SNS, medtem ko so se v SMC glasovanja vzdržali. Poslanca manjšin sta glasovala za. V Levici so to, kako bodo glasovali, razkrili šele tik pred samim glasovanjem. Po besedah Mihe Kordiša novelo podpirajo, ker položaja zasebnih šol ne izboljšuje. Mnenja so namreč, naj bo javni denar namenjen le za javne šole.
Takšno glasovanje je večjem delu napovedovala tudi današnja razprava, ki sicer ni prinesla zbližanja stališč med podporniki in nasprotniki novele. V njej so namreč poslanci SDS, NSi in SMC opozarjali, da novela ne sledi odločbi ustavnega sodišča iz leta 2014, medtem ko so bili poslanci LMŠ, SD, DeSUS in SAB nasprotnega mnenja.
Tomaž Lisec (SDS) je tako opozoril, da bo predlog zasebnim šolam zmanjšal sredstva in poslabšal njihov položaj, s čimer bo izključno "zaradi ideologije levega političnega pola" povzročena nova diskriminacija. Opozoril je, da sta tako služba vlade za zakonodajo kot zakonodajno-pravna služba DZ opozorili na ustavno spornost predloga, prav tako do zdaj noben vidni pravnik ni javno zatrdil, da bi z njim primerno izpolnjevali odločbo ustavnega sodišča.
Po mnenju Gregorja Periča (SMC) je predlog, ki je bil potrjen, "daleč od tistega, kar bi morali narediti". "Če je ustavno sodišče reklo, da je 85 odstotkov tistega, kar se daje zasebnim šolam, premalo, potem mi danes ne moremo pristati na zakon, ki daje še manj," je dodal Igor Zorčič (SMC).
Jožef Horvat (NSi) je izrazil prepričanje, da pri vsem skupaj ne gre za vprašanje financiranja zasebnih osnovnih šol ali tistih 0,84 odstotka učencev, ki jih obiskujejo, prav tako ne za 300.000 evrov, s katerimi bi dodatno obremenili proračun, ampak za problem pravne države. "Če namreč zakonodajalec v štirih letih in pol ni sposoben spremeniti enega preprostega člena in uresničiti odločbe ustavnega sodišča, potem imamo problem pravne države," je dejal.
Aljaž Kovačič (LMŠ) je ocenil, da odločba očitno ni tako enostavna in jasna, kot kdo misli, kajti "če bi bila, bi imeli vsi enako mnenje in bi bila zadeva že rešena". V LMŠ po njegovih besedah verjamejo ministru za izobraževanje Jerneju Pikalu, da novela uresničuje odločbo ustavnega sodišča in jo bo "brez slabe vesti" podprl.
Poslanec SD Marko Koprivc je menil, da je predlog novele dober in da sledi odločbi ustavnega sodišča. "Ta namreč določa, da mora država financirati le obvezni del javnega programa, ko govorimo o razširjenemu delu javnega programa pa govorimo o nečem povsem drugem. In prepričan sem, da razširjenega programa državi ni treba financirati, predvsem zato, ker imamo široko mrežo kakovostnih javnih šol," je dejal.
V noveli je določeno, da začne veljati 15 dan po objavi v uradnem listu, uporabljati pa se začne 1. septembra. A se financiranje, ki bo po opozorilih zasebnih osnovnih šol nižje, ne bo spremenilo takoj. V prehodnih določbah je namreč določeno, da se za tiste, ki bodo zasebne osnovne šole začeli obiskovati v novem šolskem letu, in za tiste, ki jih že obiskujejo, do zaključka šolanja financiranje ne spremeni (velja torej 85-odstotno javno financiranje obeh delov programa). Nov način financiranja pa bo veljal za tiste, ki bodo zasebne osnovne šole začeli obiskovati v šolskem letu 2020/2021 ali pozneje.
