Na občini imajo po županjinih besedah sicer imajo določen fond za odpravo posledic naravnih nesreč, a tako razsežne škode ne bodo mogli pokriti sami.
"Ob jutranjem pregledu javnih stavb in zavodov smo ugotovili, da je skoraj vsaka prejela svoj delež neurja. Škoda je sicer še v postopku popisovanja, a je že zdaj mogoče reči, da je velika. V zasebnih stavbah nismo bili, a predvidevamo, da je tudi tam bilo precej škode," je povedala Gajškova in dodala, da so "praktično vse šole v občini poškodovane in zalite v kletnih prostorih. Zelo me je strah morebitnega današnjega deževja, saj je marsikateri objekt še odprt." Načetih je tudi veliko dreves v mestnem parku, zato občane pozivajo, da se ne zadržujejo pod njimi.
V neurju so bili prizadeti tudi številni kulturni objekti, med drugim Miheličeva galerija, posledice so vidne na gradu in dominikanskem samostanu. Veliko škode je v vrtcih, domu upokojencev, zdravstvenem domu in v bolnici, kjer je poplavilo kletne prostore.
Najbolj obsežno posredovanje v zadnjih petih letih
Poveljnik ptujskih gasilcev in vodja intervencije Primož Korošak je povedal, da so njihove enote še vedno na terenu, razmere pa se počasi umirjajo. Šlo je za največjo intervencijo v zadnjih petih letih, saj so posredovali že na več kot 200 lokacijah.
Opravljali so od črpanja vode iz objektov do odstranjevanja dreves in pokrivanja streh. Reševali so poplavljena vozila v podvozih. "Šlo je za nesrečo, ki jo je povzročil močan veter in ogromna količina padavin v kratkem času, zaradi česar so se zamašili odtočni jaški," je povedal Korošak.
Skupaj je pri odpravljanju posledic v nedeljo in danes sodelovalo že več kot 220 gasilcev, pričakujejo še nekaj dodatne pomoči, sicer pa jih je glede na razmere za zdaj dovolj. Črpanja počasi zaključujejo, nekaj je še odkritih objektov, pri čim hitrejšem odpravljanju posledic jim pomagajo tudi številni drugi, od komunalnih delavcev do krovcev.
Med najbolj zahtevnimi intervencijami je Korošak omenil odpravljanje posledic odkrite strehe na bloku na Kraigherjevi ulici, kjer je delo potekalo na višini, sicer pa je bilo podobnih primerov na Ptuju še nekaj, zaradi česar so delo v nočnih urah prekinili, danes pa ga nadaljevali tudi na omenjenih bolj zahtevnih objektih.
Če bo spet deževalo
In okoli 11. ure je spet začelo padati. "Enote so pripravljene, del ekip danes počiva in stvari bomo izpeljali, če bo to potrebno. Težava je pri začasno pokritih objektih, kjer se lahko zgodi, da jih bomo morali znova prekrivati," je še dejal Korošak.
Pivčeva si je ogledala posledice
Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec si je prve posledice hudega neurja z vetrom in točo v okolici Ptuja ogledala že v nedeljo, saj tudi sama prihaja s tega območja, danes pa se je na Ptuju sestala še s predstavniki Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Kot je povedala po sestanku, so ocene povzročene škode zelo zaskrbljujoče.
Po podatkih ptujskega zavoda, ki so jih predstavili ministrici, so največjo škodo utrpele poljščine, predvsem koruza, pšenica in nekatere vrtnine, pa tudi trajni nasadi, zlasti vinogradi, morda nekoliko manj pa sadovnjaki, ki so v večji meri zaščiteni s protitočnimi mrežami.
Kot po njenih besedah ocenjuje stroka na ptujskem kmetijskem zavodu, bodo tudi tiste poljščine, ki so za zdaj ostale, zlasti v primeru pšenice, bolj ali manj neuporabne, saj se je klasje zaradi zaležanosti spraznilo in ne bo uporabno.
"Več podatkov o škodi za zdaj še nimamo. Treba je opraviti natančnejše ocene na terenu, potem pa se bomo tudi pogovarjali o bolj natančnih številkah," je dodala Pivčeva in dodala, da je bilo območje največje prizadetosti zelo podobno kot v neurju leta 2008, torej od Starš preko Skorbe, Ptuja, Podvincev in Markovcev vse do Dornave.
