Za zagotavljanje varnosti in optimalnih delovnih razmer je v Sloveniji v veljavi pravilnik o temperaturah na delovnem mestu, da bi denimo preprečili najhujše. V pravilniku jasno piše, da temperatura v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija. V tem primeru lahko delavec zapusti delovno mesto, delo pa se prekine. Do upravičenega odhoda z delovnega mesta zaradi vročine seveda ne pride kar tako, delodajalec ga lahko s pravočasnimi ukrepi prepreči.
Ukrepi za znosno delovno okolje
Kot pojasnjujejo na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in inšpektoratu za delo, mora delodajalec, če so v delovnih prostorih temperature višje od 28 stopinj Celzija, delavcem zagotoviti »ustrezno toplotno udobje ter v zvezi s tem sprejemati določene ukrepe, če prihaja do prekoračitev dovoljenih temperatur oziroma do ugotovljenega neustreznega toplotnega udobja«.
Delodajalec lahko sprejme začasne ukrepe, »ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med temi ukrepi so običajno najpogostejši organizacijski, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, kot skrajni ukrep tudi prekinitev delovnega procesa«. Če je temperatura višja, pa četudi zgolj za 0,1 stopinje, in če šef ni zagotovil hladne pijače ali skrajšal delovnega časa, se lahko tisti dan poslovite: »Na svidenje jutri, če bo v pisarni 28 stopinj ali manj.«
Nekateri se na delovnem mestu »kurijo«
Drugače je v delovnih prostorih, kjer temperatura preseže 28 stopinj Celzija. V steklarnah in livarnah delo poteka ob pečeh, ki oddajajo ogromno toplote. Tu mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, denimo na hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od 20 stopinj Celzija. Zagotovo pa so najbolj ogroženi fizični delavci, ki delajo na gradbiščih tudi v najhujši vročini. Zaradi varnosti morajo biti oblečeni v težke vroče delavske uniforme, na glavah imajo plastične čelade, ob tem pa so še visoke temperature in njihovo zdravje je zaradi vročine lahko resno ogroženo, pa vendar tem delavcem kolektivna pogodba določa, da se normalno dela do temperature 45 stopinj Celzija. Drugega jim torej ne preostane, kot da se med kratkimi odmori ohladijo s hladno pijačo.
Inšpekcijski nadzor
Če delodajalec ne izvede ustreznih ukrepov v primeru pojava škodljivih vplivov na delavčevo zdravje, ga je delavec dolžan o nastanku škodljivih vplivov obvestiti. Če delodajalec škodljivih pojavov ni odpravil oziroma če delavec meni, da izvedeni varnostni ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika, so zapisali v ZSSS.
A če smo pošteni, bodo delodajalca, ker ni zagotovil soka in vode pri 28 stopinjah, bistveno prej prijavili inšpektorju ljudje v pisarnah kot pa denimo krovci in fizični delavci na gradbišču, ki visoke temperature, kot vse kaže, bistveno lažje prenašajo kot tisti, ki v pisarnah sedijo za računalnikom in je najtežja stvar, ki jo primejo v roke, blokec in kemični svinčnik.
Presenetljivo, a tudi v pisarnah ministrstva za obrambo delajo ljudje, ki ne bi zdržali prevažanja težkih samokolnic pri 45 stopinjah. Pred tremi leti je takratna ministrica za obrambo Andreja Katič zaradi varnosti zaposlenih kot dober delodajalec uvedla poletni delovni čas, saj je bila temperatura v kar treh pisarnah višja od dovoljene, in to za dobro stopinjo. Katičeva se je odločila, da ljudi pošlje domov, ko je živo srebro v pisarnah ministrstva za obrambo doseglo 29,1 stopinje. Hladne pijače, odmori in drugo niso zadostovali. Za poletni delovni čas so se istega leta odločili tudi na generalnem sekretariatu vlade, takrat Cerarjeve, pri čemer so predsednik Borut Pahor in njegova ekipa delali po normalnem delovniku, čeprav imajo pisarne v isti stavbi.
