Društvo izseljencev, povratnikov in zdomcev Slovenske lastovke ima svoj sedež (ali kot mu pravijo člani – gnezdo) pri predsedniku društva in pobudniku prvega srečanja zdomcev in povratnikov Martinu Bibiču v Hotelu Krona v Domžalah.
Tam so praznovali 10-letnico, ki se je je neformalno udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik. V nagovoru je kot nekdanji izseljenec izrazil željo, da bi imeli v Sloveniji tudi institucijo, ki bi skrbela za povratnike. Ti namreč ob vrnitvi v domovino pogosto naletijo na birokratske in druge ovire, žal pa tudi na veliko zavisti in nevoščljivosti med rojaki.
ODŠLI ZA LETO, OSTALI DESETLETJA
Mnoge zgodbe slovenskih izseljencev in zdomcev so si na začetku podobne. Številni so odšli na delo v tujino za leto, dve in tam ostali desetletja. Nekateri se niso nikoli vrnili, drugi so prišli domov kot upokojenci, nekateri pa so želeli z zasluženim denarjem in novim znanjem posel nadaljevati doma. Med njimi sta tudi ena od ustanovnih članov društva Martin Bibič in Darinka Obranovič, ki neutrudno povezujeta rojake po svetu in doma. Kot je na slovesnosti povedal Bibič, so Lastovke ustanovili, da zdomci, povratniki in izseljenci ne bi hodili drug mimo drugega kot tujci, da bi se povezovali, izmenjevali izkušnje in si pomagali z nasveti. »Lahko smo ponosni, saj smo v desetih letih ogromno naredili, brez članarine ali državne pomoči,« je še dejal predsednik in se zahvalil članom za pripravljenost, da rojakom priskočijo na pomoč, kadar jim matica otežuje gladko vrnitev domov.
POZITIVEN VPLIV POVRATNIKOV
Problematiko slovenskih zdomcev in povratnikov je v svoji diplomski nalogi Geografska analiza vračanja zdomcev iz Nemčije v Slovenijo obravnavala prva predsednica društva Barbara Medved Cvikl (zanjo je dobila Prešernovo nagrado in prvo nagrado VII. natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu). V nalogi je ugotavljala, da je lahko za zdomce tudi vračanje v domovino težka življenjska izkušnja, da pri tem pripadnost slovenskim koreninam in sentimentalnost do slovenstva nič ne pomenita. A je dokazala, da zdomci, izseljenci in povratniki v slovensko okolje vnašajo inovacije ter pozitivno vplivajo tako na gospodarstvo kot kulturo.
