Sporočilo Evropske komisije z naslovom Čist planet za vse iz konca lanskega leta predstavlja evropsko strateško dolgoročno vizijo za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo. V njem so poudarjene možnosti in izzivi, ki jih za evropske državljane in gospodarstvo prinaša prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050.
Slovenija v svojem stališču med drugim napoveduje, da bo v nadaljnji razpravi podpirala cilj doseganja neto ničelnih emisij toplogrednih plinov na ravni EU do leta 2050. V tej luči Slovenija podpira tudi razpravo o morebitni prilagoditvi podnebnih ciljev do 2030.
"Znanost je jasna. Nepovratno zamajanje podnebnega sistema je še moč preprečiti, a le s konkretnimi ukrepi. Smo v trenutku, ko še ne smemo obupati in vsega prepustiti naključju. Smo tudi v trenutku, ko moramo prevzeti odgovornost. Danes je priložnost, da naredimo korak v tej smeri in podpremo postavitev primernih dolgoročnih strateških ciljev," je v uvodu v razpravo poudaril državni sekretar na ministrstvu za okolje Marko Maver.
Na desnici kritični
Nekateri poslanci so bili sicer kritični do samega izpostavljanja problematike podnebnih sprememb. "Ta zadeva je eno blebetanje in delanje posla," je menil Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS), ki je ocenil, da je globalno segrevanje in ohlajanje ciklični proces Zemlje kot planeta. "Sem za to, da čim manj svinjamo Zemljo. A pri nas je prepovedano imeti slamice, medtem ko Azija meče v morje milijone ton svinjarije in se nikomur ne zgodi nič," je bil kritičen.
Tudi Branko Grims (SDS) je menil, da je tu "govor samo o velikem biznisu". Med drugim je spomnil, da je glavni del slovenskega izvoznega gospodarstva vezan prav na proizvodnjo avtomobilov, "in to navadnih, ne električnih". "Če prehitevate, ste s tem usekali najbolj propulziven del slovenskega gospodarstva," je sporočil vladi.
Boris Doblekar (SDS) je izpostavil "prekladanje papirjev", medtem ko je realnost na terenu drugačna. Tako na papirju država spodbuja energetsko učinkovitost, a lokalne skupnosti in podjetja na razpisih ne uspejo priti do sredstev. Povečali bi radi energijo iz obnovljivih virov, a gradnja hidroelektrarn na Savi napreduje le počasi, na Muri jih sploh ne bo, kdor želi postaviti vetrno elektrarno, pa naleti na tisoč in en problem. Pri besedah ostajamo tudi pri koriščenju termalne energije, na drugi strani pa podpiramo Termoelektrarno Šoštanj. "Človek pomisli, da nekaj ne gre skupaj," je dejal.
Tudi Franc Rosec (SDS) je spomnil, da Slovenija ne bo dosegla zastavljenega cilja deleža obnovljivih virov energije do leta 2020, medtem pa se zavzema za ogljično nevtralnost do leta 2050. "Obljubljamo stvari, ki niso realne," je bil prepričan.
Vizija je le prvi korak
Franc Trček (Levica) je, podobno kot mnogi drugi poslanci, izpostavil problem transporta, še posebej zatečeno stanje železniškega omrežja. "Resno se bomo o prometu in potovalnih navadah začeli pogovarjati, ko bo več politikov uporabljalo javni potniški promet," je menil.
Mnogi poslanci so opozarjali tudi na okoljske izzive, ki jih predstavljajo velike ladijske križarke, tankerji in letalski promet. Trček je tako denimo izpostavil problem, ki ga za Slovenijo predstavlja Luka Koper. Igor Zorčič (SMC) pa je med drugim podčrtal potrebo po razvoju novih tehnologij: "Želel bi si, da je tudi Slovenija bolj ambiciozna, ko gre za spodbujanje investicij v tehnološke rešitve za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov."
Maver je med drugim poslancem odgovarjal, da je vizija EU prvi korak. Na podlagi te vizije pa lahko pripravimo strategijo. Na okoljskem ministrstvu pripravljajo dolgoročno podnebno strategijo Slovenije, na infrastrukturnem pa nacionalni energetski in podnebni načrt in energetski koncept Slovenije. Vsi ti dokumenti naj bi postavili konkretne cilje in začrtali poti do njihove uresničitve, je spomnil.
