Palovšnik je pojasnil, da je pogovor z Rotnikom, ki mu tožilstvo očita preprečitev dokazovanja v davčnem postopku in krivo ovadbo, in Holčevo opravil novembra 2013 v Ljubljani in ugotovil, da Rotnik razpolaga z večjim premoženjem od prijavljenega. Med pogovorom mu je Rotnik vročil zahtevana listine o svojem premoženju, med drugim tudi listino o prejemu 3,1 milijona evrov, ki naj bi jih pridobil z nakupom lastniških certifikatov na Hrvaškem in BiH od leta 1996 do leta 2003. Ta listina pa je potem izginila iz sodnega spisa.
Po pogovoru je Palovšnik, ki je kot davčni inšpektor začel delati leta 2004, pred tem pa je bil carinik, Rotniku izdal odločbo o plačilu 1,6 milijona evrov davka, Rotnik se je na ta sklep pritožil, vendar neuspešno.
Prav tako je Rotnik zoper Palovšnika podal tri obdolžilne predloge, v katerih mu je očital malomarnost pri delu, saj naj bi iz njegovega spisa jemal listine in mu s tem povzročil večjo gmotno škodo. Rotnik mu je tudi očital pranje denarja in krivo izpovedbo.
Palovšnik je dejal, da mu je Rotnik na omenjenem pogovoru pojasnil izvor svojega premoženja. Povedal mu je, da je kot študent privarčeval nekaj denarja, njegova mama pa je prodajala kmetijske pridelke in s tako pridobljenim denarjem kupovala zlato, ko je bilo poceni, in ga prodajala, ko mu je cena zrasla. Imela je tudi podnajemnika. V nakup omenjenih certifikatov je Rotnik vložil 240.000 konvertibilnih mark.
Zaradi Rotnikovih prijav je finančna uprava opravila notranji nadzor nad delom Palovšnika. Na vprašanje sodnice Mojce Turinek, kaj je pokazal ta nadzor, je Palovšnik odgovoril, da uradno ni seznanjen z izsledki nadzora.
Zahteven davčni postopek
Rotnikova zagovornica Alenka Sagmeister Ranzinger pa je Palovšniku očitala, da davčnega postopka ni zaključil v zakonitih devetih mesecih, ampak v 20, zaradi česar da je moral Rotnik plačati 56.000 evrov višje obresti. Za davčnega inšpektorja to ni sporno, saj meni, da je bil davčni postopek za Rotnika zelo zahteven.
Zagovornica mu je tudi očitala, da je ravnal malomarno, saj listine o prejemu 3,1 milijona evrov ni knjižil isti dan, ko jo je prejel, ampak naslednji dan. Zakaj listine ni pravočasno knjižil, se Palovšnik danes ni mogel spomniti.
Kriva ovadba
Hrkača, ki je obtožen krive izpovedbe, danes ni bilo na obravnavi, saj je službeno odsoten, Holčeva, ki ji tožilstvo očita krivo ovadbo, pa je poslala zdravniško spričevalo.
Tožilec Ivan Pridigar je v petek ob branju obtožnice izpostavil, da je Hrkač leta 2003 Rotniku predal 3,1 milijona evrov, ki naj bi jih pridobil z nakupom lastniških certifikatov na Hrvaškem in BiH. Po mnenju tožilstva pa tega denarja ni mogel pridobiti na tak način, saj v omenjenih državah od leta 1996 do leta 1998 sploh ni bilo zakonodaje, ki bi urejala področje prodaje certifikatov.
Pridigar Rotniku očita tudi, da je v davčnem postopku poskušal zabrisati sledi za izvorom svojega premoženja, tako da je dokument o prejetju 3,1 milijona evrov odtujil iz davčnega spisa na Finančni upravi RS (Furs).
Rotnik je to med preiskavo zanikal. Takrat je vztrajal, da je listino predložil, ko pa je ugotovil, da je ni več v davčnem spisu, pa je podal kazensko ovadbo zoper neznano osebo. A po mnenju tožilstva je Rotnik pri tem podal krivo ovadbo.
4,37 milijona evrov razlike
Potem ko so kriminalisti začeli preiskovati sume, da je pri 1,41 milijarde evrov vrednem projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš) prišlo do izplačila podkupnin, je Rotnikove osebne finance pod drobnogled vzel Furs, ki je ugotovil, da je bilo v obdobju med letoma 2007 in 2011 med njegovim premoženjem in uradnimi prihodki za 4,73 milijona evrov razlike.
Furs je zato Rotniku oktobra 2014 odmeril plačilo nekaj manj kot 1,6 milijona evrov dodatnega davka, dolg pa je Rotnik poplačal šele po neuspeli reviziji na vrhovnem sodišču. Rotnik trdi, da je denar dobil pri Hrkaču, ki je bil nato ključna priča njegove obrambe v postopku dokazovanja izvora premoženja pred Fursom.
