Upravno sodišče je namreč oba sklepa občinskega sveta o razpisu referenduma o sprejemno-registracijskem centru za migrante odpravilo s pojasnilom, da se ta nanaša na migracijsko politiko, odločanje o njej pa je v pristojnosti države in ne občine.
Ker so župan Emil Rojc in občinski svetniki menili, da pri presojanju o razpisu referenduma ne gre le za zakonitost, temveč tudi za ustavno pravico državljanov do referenduma, je občina zoper sodbo upravnega sodišča vložila predlog za revizijo na vrhovnem sodišču, ki je predlogu ugodilo.
"Vrhovno sodišče je tako pritrdilo mojemu argumentu, da gre v konkretnem primeru, ki se nanaša na migracijsko politiko, za pravni vprašanji, o katerih vrhovno sodišče do zdaj še ni odločalo in sta zato pomembni za razvoj sodne prakse, saj se lahko pojavita tudi v drugih podobnih sporih v zvezi z odločanjem o ustavnosti in zakonitosti aktov o razpisu referenduma lokalne skupnosti," je za časnik pojasnil svetnik in pravnik Andrej Batista, ki za bistriško občino tudi vodi celoten postopek.
Vrhovno sodišče bo zdaj presojalo o vprašanju, ali so bile s prepovedjo referenduma občanom kršene ustavne volilne pravice, in o tem, ali gre pri sprejetih sklepih občinskega sveta za posamična ali splošna pravna akta.
Kot je napovedal Batista, bo Občina Ilirska Bistrica v roku 15 dni na vrhovno sodišče vložila revizijo zoper sodbo upravnega sodišča. "Upamo, da bomo z revizijo uspešni in da bo vrhovno sodišče dopustilo izvedbo referenduma o migracijskem centru v Jelšanah," pravi Batista. Upa, da bo vrhovno sodišče o reviziji odločilo jeseni ali vsaj letos.
