Blejsko in Bohinjsko jezero sta iz leta v leto bolj obremenjena. Zlasti v obdobju poletnih vročinskih valov je vsa obala, tudi izven kopalnih območij, na obeh jezerih preobremenjena, je na današnji novinarski konferenci v Bohinju povedala Špela Remec Rekar iz Agencije RS za okolje (Arso).
Kakovost voda odlična, porast kopalcev pa počasi niža kvaliteto
Ekološko stanje Blejskega jezera se je na podlagi stanja vodnih rastlin in živali po skokovitem porastu turizma v letu 2016 poslabšalo iz dobrega v zmeren kakovostni razred. Tudi na območju Fužinarskega zaliva na Bohinjskem jezeru analize mikroorganizmov kažejo resen vpliv kopalcev na kakovost voda.
Kakovost samih kopalnih voda v Blejskem in Bohinjskem jezeru je sicer odlična, je povedala Mateja Poje iz Arsa in dodala, da se lahko Slovenija na splošno pohvali z visoko kakovostjo kopalnih voda in z rednim izvajanjem monitoringa. Letos si bodo lahko ljudje stanje kopalnih voda ogledali tudi novem prikazovalniku, prirejenem za mobilne telefone.
Kopalci z izločki vnašajo hranila, ki spodbujajo razrast planktonskih alg
Pri vstopu v vodo kopalci mehansko poškodujejo mikrohabitate, ki so pomembni za preživetje in dobro delovanje priobalne združbe rastlin in živali, zato na Arsu priporočajo, da se ljudje izogibajo kopanju izven območij kopalnih voda in da ne uničujejo vodnih in obvodnih rastlin, ki s svojim koreninskim sistemom ščitijo jezero.
Remec Rekarjeva je opozorila, da kopalci lahko vplivajo na kemijsko stanje jezer z vnosom substanc, ki so prisotne v nekaterih UV filtrih zaščitnih sredstev za sončenje, zato priporoča kreme z minerali in ne kemijskimi filtri ter čakanje, da se krema pred vstopom v vodo vpije v kožo. S svojimi izločki pa kopalci v jezero vnašajo hranila, ki spodbujajo razrast planktonskih alg in cianobakterij. Ocena je, da kopalci v Blejsko jezero vnesejo 25 do 30 kilogramov fosforja, kar je pet odstotkov skupne obremenitve jezera s fosforjem.
Ptic se ne krmi
V jezero se tudi ne odmetava odpadkov in se ne krmi vodnih ptic, je opozorila Remec Rekarjeva in pojasnila, da povečane populacije ptic z izločki občutneje onesnažujejo vodo. Poleg tega ob jezero sodi le športni lov, ki ne vključuje privabljanja rib s posebnimi vabami, ki večajo hranila v vodi.
Turistični delavci kot okoljevarstveniki
Andrej Arih iz Triglavskega narodnega parka je posebej opozoril na stanje visokogorskih jezer, v katerih kopanje ni dovoljeno. Jezera sicer obremenjujejo tudi parkiranje, šotorjenje in kurjenje v naravnem okolju ter vznemirjanje živali, kar bodo naravovarstveni nadzorniki v poletnem času poostreno nadzirali.
Obiskovalce usmerjajo v uporabo okolju bolj prijaznih načinov mobilnosti. S tem se veliko ukvarjajo tudi lokalne skupnosti in same turistične organizacije. "Turistični delavci se zavedamo tega, kar nam je dano, in tudi sami postajamo okoljevarstveniki," je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus in dodal, da vzpostavljajo določena pravila, ki jih je treba spoštovati.
Bohinj je sprejel že številne ukrepe na področju komunalne infrastrukture, trajnostne mobilnosti in umika prometa iz jezerske sklede. Z ukrepi za zaščito okolja pa se v zadnjih letih trudi tudi Bled. Blejska občina tako gradi kanalizacijo v Zaki, kar je ključni ukrep za ohranjanje jezerske vode, in umika motorni promet od jezera, je povedala Romana Purkart iz Turizma Bled.
Bled želi napredovati v smeri družbe brez odpadkov, zato so že lani vzpostavili pitnike. Obiskovalce pa s projektom Vprašaj me, sem domačin in z zasaditvijo grmičevja v parkih usmerjajo, naj se kopajo Grajskem kopališču, kjer jim bodo letos ponudili tudi brezplačno kremo za sončenje, ki je narejena na veganski osnovi in ne bo škodila jezeru.
