Izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje je na konferenci Enako plačilo za enako delo, ki sta jo v Ljubljani organizirala fundacija Friedrich-Ebert Stiftung in ZSSS, uvodoma dejala, da je enako plačilo za enako delo že od leta 1948 človekova pravica, utemeljena z mednarodnimi akti.
Četudi so bili na ravni EU in v Sloveniji sprejeti potrebni zakoni proti plačni vrzeli med spoloma, v praksi niso prinesli pravih rezultatov. Ta vrzel se namreč zapira zelo počasi in se bo v tem tempu po izračunih Mednarodne organizacije dela zaprla šele čez 70 let, je izpostavila Pojetova.
V sedmih letih razlika narasla za sedem odstotnih točk
V Sloveniji se je plačna vrzel med spoloma v zadnjih letih po njenih besedah poglobila najbolj med vsemi državami EU. Potem ko je bila leta 2010 po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat pri le 0,9 odstotka, je bila leta 2017, za katero so na voljo zadnje številke, pri osmih odstotkih.
Ženske po višini plače na ravni sektorjev najbolj zaostajajo v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu ter izobraževanju, je naštela Pojetova. Glede na analize je položaj presenetljivo slabši v javnem kot zasebnem sektorju, je še navedla.
Razlike se najbolj izrazijo pri pokojninah
Živa Humer z Mirovnega inštituta je medtem izpostavila, da spolna plačna vrzel vpliva na pokojninsko spolno vrzel in feminizacijo revščine. Povprečje pokojninske vrzeli med spoloma v EU je 39 odstotkov, v Sloveniji pa je pokojninska vrzel 24-odstotna, je pojasnila in dodala, da se Slovenija umešča med države z najvišjo stopnjo tveganja revščine starejših žensk.
Med predlogi za izboljšanje stanja je omenila vzpostavitev mehanizmov evidentiranja, poročanja in sankcioniranja plačne vrzeli med spoloma na ravni sektorjev in podjetij, prepoved plačne vrzeli znotraj kolektivnih pogodb, spodbujanje mladih v izbiro spolno atipičnih poklicev, višje vrednotenje skrbstvenih del, ozaveščanje, sofinanciranje raziskav in doplačevanje pokojnin do zneska praga revščine, kot imajo to urejeno v Avstriji.
Imamo odlične možnosti, a jih ne izkoristimo
Silvia Maja Melzer z Univerze Bielefeld v Nemčiji je opozorila, da se Slovenija kljub povečanju uvršča med države z najmanjšo plačno vrzeljo med spoloma. V tej luči je ocenila, da ima država "odlične možnosti, da se bojuje proti neenakosti". "Imate boljše predispozicije kot države, kot sta Nemčija in Češka, ki imata pred seboj še dolgo pot," je zatrdila.
V Nemčiji je splošna plačna vrzel med spoloma leta 2017 znašala 21 odstotkov. Kot je poudarila Melzerjeva, se nemška vlada zato trudi z vpeljavo nove zakonodaje. Omenila je zakon o plačah, ki naj bi prinesel več preglednosti, saj predvideva, da morajo določena podjetja prikazati in poročati o tem, kako določajo višino plačila na različnih delovnih mestih. Poleg tega je začela poskus vpeljave ženskih kvot na različna delovna mesta, ki pa ne predvideva pravih sankcij.
Največjo plačno vrzel so v letu 2017 sicer zabeležili v Estoniji, kjer so ženske za isto delo v povprečju zaslužile 25,6 odstotka manj od moških.
