Glede na mnenja strokovnjakov je pričakovati, da se bo v parlamentu oblikovala koalicija EPP + S&D + ALDE. A prav različna mnenja okoli načina imenovanja predsednika komisije bi lahko ogrozila nastanek zavezništva.
Voditelji članic EU so včeraj na izrednem zasedanju, le dva dni po evropskih volitvah, sprožili proces imenovanj na ključne vodilne položaje v Uniji. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk želi, da se odločitve o imenovanju vodstva EU sprejmejo že na junijskem vrhu. Pred petimi leti je Unija za to potrebovala tri mesece in tri srečanja voditeljev. Tokrat je treba odločiti o petih položajih: predsednikih Evropske komisije, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske centralne banke ter o visokem zunanjepolitičnem predstavniku. Pred petimi leti v kadrovski sestavljanki ni bilo ECB.
Izbrati bo seveda treba tudi evropske komisarje. Glede na pravila Sloveniji pripada eno komisarsko mesto. O tem, kdo bo šel v Bruselj, se koalicija še ni pogovarjala, veliko pa je že spet dilem, kako določiti kandidata oziroma kandidatko. Glede na to, da je veliko večino glasov na volitvah prejela naveza SDS + SLS, bi morda pričakovali, da bo kandidat oziroma kandidatka iz njihovih vrst, a v koaliciji prevladuje mnenje, da mora kandidata izbrati vlada. Vedno bolj glasno se omenja Tanja Fajon, ki je na volitvah dobila največ preferenčnih glasov, poleg nje pa še Karl Erjavec, Miro Cerar in Anže Logar. Kot so člani koalicije povedali včeraj, se bodo o kandidatu oziroma kandidatki pogovarjali jutri.
Kdo bo novi Juncker?
Širšo javnost seveda najbolj zanima, kdo bo na položaju predsednika Evropske komisije zamenjal razvpitega Jeana-Clauda Junckerja. Včeraj dopoldne se je sestal vrh Evropskega parlamenta, torej vodje vseh političnih skupin in predsednik parlamenta. Pripravili so skupno izjavo, da podpirajo sistem vodilnih kandidatov (spitzenkandidat), po katerem bi za naslednjega predsednika oziroma predsednico Evropske komisije izbrali izmed tistih, ki so jih stranke za voditelje predvidele že pred volitvami. To izjavo naj bi podpisale vse politične skupine razen liberalcev ALDE. Za kako kompleksno vprašanje gre, kaže izjava Donalda Tuska, predsednika Evropskega sveta, ki je dejal, da je pri imenovanjih treba zagotoviti politično, geografsko in demografsko ravnotežje. Tako on kot številni drugi akterji poudarjajo tudi pomen spolne uravnoteženosti.
Napenjanje mišic
Ob izbiri kandidatov za najpomembnejše funkcije, kot kaže, ne bo pomembna zgolj strankarska usmerjenost, ampak tudi država, iz katere bo vsak posamezen kandidat. Tako Francozi in njihov predsednik Emmanuel Macron nasprotujejo sistemu vodilnih kandidatov, medtem ko sistem močno podpira Nemčija z Angelo Merkel na čelu. Svojega kandidata so hitro v ospredje porinile tudi države Višegrajske skupine – Češka, Slovaška, Poljska in Madžarska. Kot poroča STA, naj bi neuradno predlagale dosedanjega slovaškega podpredsednika komisije Maroša Šefčoviča. A velika verjetnost je, da gre le za trgovanje, s katerim bi v zameno za podporo kateremu od najbolj izpostavljenih kandidatov Šefčovič dobil enega od najbolj zaželenih položajev.
Glavni favoriti
Prvo ime na listi kandidatov za naslednika Jeana-Clauda Junckerja je Manfred Weber, vodilni kandidat Evropske ljudske stranke (EPP), ki je na volitvah, kljub slabšemu rezultatu kot prejšnja leta, prejela največ glasov. Če ne bi obveljal sistem vodilnih kandidatov iz stranke EPP, visoko kotira tudi Michel Barnier, glavni pogajalec EU za brexit, ki bi ga na vrhu Evrope radi videli Francozi. V ožji krog izbrancev spadat še Margrethe Vestager, komisarka za konkurenco iz stranke ALDE, in sedanji podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans iz skupine S&D. Manfred Weber lahko pričakuje podporo štirih slovenskih poslancev (Zver, Tomc, Bogovič in Novak), Vestagerjeva podporo Joveve in Grošlja, medtem ko bi glasovi Fajonove in Brgleza šli Timmermansu.
