V naši deželi se srečujemo z izredno perečim problemom: domovi za starejše so polni, cene bivanja v njih pa so precej visoke in si jih ne more privoščiti vsakdo, saj jim uboge pokojnine tega ne omogočajo.
Povprečna pokojnina Slovenca namreč znaša okoli 600 evrov neto, kar ne zadošča za kritje storitev v domovih za starejše. Osnovna oskrba – kar pomeni, da človek v domu koristi sobo z dvema posteljama in souporablja kopalnico, je pokreten in samostojen – namreč znaša vsaj okoli 600 evrov na mesec.
Luksuz za Slovenca
Ob tem je treba omeniti podatek, da kar četrtina upokojencev prejema pokojnine, ki so nižje od 500 evrov. »Mnogo starejših ima samo okoli 400 ali 500 evrov starostne pokojnine. To je groza,« je izjavil Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Dodal je, da imajo podatek, da si samo tretjina stanovalcev, ki bivajo v domovih, lahko sama krije stroške. Podatkih Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) iz leta 2017 namreč kažejo, da imajo občani kar 47 slovenskih občin nižjo pokojnino od 600 evrov.
Problema se zavedajo tudi v društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost. Ugotavljajo, da je država padla na izpitu v skrbi za državljane v jeseni življenja in da iz leta v leto odlaga sprejemanje ukrepov ter potrebnih zakonov, ki bi končno uredili diskriminacijo starejših. »V bistvu se dogaja neke vrste genocid nad celotno starejšo populacijo, drugače tega ne znamo poimenovati,« so pred kratkim dejali v izjavi za javnost.
Odhajajo na Hrvaško
Povedali so, da se je država na račun še danes nesprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi že skoraj pred 20 leti odločila, da ne bo gradila domov, ker je kapacitet dovolj. »Zdaj pa podeljuje koncesije zasebnikom, tudi tujcem, ki investicijo zaračunajo oskrbovancem z dovoljenjem države. Država mora graditi javne domove, če finančno tega ne zmore, naj si poišče sredstva EU, kar uspeva na številnih drugih področjih,« so še izjavili.
»Povrhu starejši in onemogli prebivalci Slovenije, ker pri nas ni postelj, na Hrvaškem pa so tovrstne storitve tudi cenejše, odhajajo v zasebne domove prav tja,« je pojasnila Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit – Združenje za dostojno starost. Ob tem nas je Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, opozoril, da na prvi pogled hrvaške cene v zasebnih domovih res delujejo privlačnejše, »a gre za storitev družinskih domov za starejše z nizkimi normativi, ki kadrovsko niso primerljivi s slovenskimi domovi in tako niso prilagojeni potrebam starejših. Strošek delovne sile, ki predstavlja skoraj dve tretjini stroškov v tej dejavnosti, je na Hrvaškem namreč skoraj 40 odstotkov nižji kot pri nas. Poleg tega imajo starejši osebnega zdravnika še vedno v Sloveniji in torej zdravstvene oskrbe v domu ne prejemajo. Ob poslabšanju zdravstvenega stanja in povečanju potreb se morajo vrniti v domovino, saj onkraj meje ne dobijo ustrezne nege in oskrbe.«
Bizjak je povedal, da je trenutno največ Slovencev, kar zadeva našo južno sosedo, v zasebnih domovih v Obsotelju, Beli krajini, spodnjem Podravju in vzhodnem delu. »Informacij oziroma uradnih podatkov o številu starejših Slovencev, nameščenih v sosednjih državah, sicer nimamo, a se po naših informacijah za to odločajo le starejši, ki tudi sicer živijo v obmejnih območjih,« je pojasnil naš sogovornik.
Koliko stanejo
Raziskali smo cene zasebnih domov na Hrvaškem, v katerih bivajo tudi Slovenci. Osnovna oskrba v dvoposteljni sobi s souporabo prostorov za osebno higieno znaša med 600 in 800 evri. Tako je tudi v domu Japa (Medžimurska županija), ki leži le streljaj od Ljutomera. Tam naj bi bila polovica vseh oskrbovancev Slovencev. »Razlika v cenah med našimi in njihovimi domovi se bolj pozna, če govorimo o bolj zahtevni oskrbi, ko gre denimo za človeka z demenco. Pri nas bi za skrb zanj v domu plačali okoli 1200 evrov, pri sosedih pa okoli 800 evrov. Da, v tem so cenejši,« je pojasnil Bizjak.
Kaj dobi Hrvat
Hrvaška ima samo tri državne domove (na Korčuli, v Oklaju in Metkoviću), poleg tega pa še 52 decentraliziranih s podružnicami, kar pomeni, da so pod upravljanjem mesta oziroma županije. Za storitve v teh domovih naši južni sosedje plačajo od 1600 kun, kar je okoli 215 evrov, do okoli 3500 kun, kar znese 471 evrov. Seveda imajo tudi onkraj naše južne meje zasebne domov za starejše, teh je čez 100. No, tu pa so cene precej višje kot v javnih domovih in znašajo okoli 6000 kun (800 evrov). Vseh objektov na Hrvaškem, ki lahko sprejmejo državljane v tretjem življenjskem obdobju, je sicer po poročanju nekaterih tamkajšnjih medijev malo nad 500, se pa, tako kot pri nas, ukvarjajo s hudo prostorsko stisko. Zgovoren je podatek, ki smo ga zasledili na spletnem portalu časnika Mirovina in pravi, da na Hrvaškem na posteljo v domu čaka 70.000 ljudi.
Podrobneje smo preverili cene domov. Tako smo se o njih pogovarjali z Domom za starejše osebe Bistra v Zaprešiću (Zagrebška županija). Povedali so nam, da pri njih nudijo oskrbo osebam, ki so pokretne in dobrega duševnega zdravja, saj imajo na voljo samo oskrbo prve stopnje, torej mora biti v tem primeru uporabnik sposoben sam poskrbeti zase. Nudijo mu sobo, prehrano, skrb za zdravje – fizioterapije in delovne terapije, organizacijo prostega časa, pralnico, pedikerja in frizerja. Nastanitve so mogoče v eno- in dvoposteljnih sobah, ki imajo svojo kopalnico. Cena dvoposteljne sobe je od 4700 do 5000 kun, kar znaša okoli 600 evrov. Imajo tudi apartmaje, za katere se cena giblje v razponu od 5500 do 6000 kun, kar znese okoli 750 evrov.
Čakajo sedem let
Povezali smo se tudi z domom starejših Kantrida na Reki (Primorsko-goranska županija). Povedali so nam, da najbolj osnovna oskrba, oskrba ena, v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij stane okoli 3300 kun oziroma 444 evrov. V Domu za starejše in nemočne osebe Varaždin (Varaždinska županija) je cena namestitve v dvoposteljni sobi za samostojne uporabnike, ki torej ne potrebujejo posebne pomoči in se jim nudi le prehrana, soba ter ostala osnovna asistenca, 2200 kun (296 evrov), bivanje v depandansi pa stane 2250 kun oziroma 302 evra. »Na oddelku, na katerem so nameščene osebe, ki potrebujejo 24-urno zdravstveno nego, saj gre za oddelek nepokretnih in polpokretnih, pa je cena dvoposteljne sobe 2900 kun, kar znaša 390 evrov, a je čakalna doba na tako nastanitev celo sedem let,« so informacije, ki so nam jih prenesli.
Pomagati morajo svojci
V Sloveniji na svojo posteljo v domu čaka okoli 9000 ljudi, od tega bi jih med 500 in 1000, po besedah sekretarja Bizjaka, nastanitev potrebovalo takoj. Cena oskrbe na dan se v naših domovih giblje med 18 in 20 evri na dan, kar pomeni, da osnovna oskrba, ko ste samostojni in si delite sobo ter uporabo kopalnice še z nekom, stane okoli 600 evrov. Ob tem nas je naš sogovornik opozoril še na to, da se cen naših domov s Hrvaškimi ne da primerjati, saj moramo upoštevati, da je »med slovensko in hrvaško povprečno bruto plačo – pri nas je ta malo več kot 1752, pri Hrvatih pa malo čez 1080 evrov – 700 evrov razlike, zato so takšna odstopanja v cenah povsem pričakovana«.
»Iz raziskave 'OECD Measuring social protection in long term care' izhaja, da cena slovenskega institucionalnega varstva ni draga glede na naš BDP na prebivalca. Problem pa je, da ga v kar 70 odstotkih krijejo stanovalci in njihovi svojci, zato je nujno, da vzpostavimo sistem, po katerem bo vsak dobil potrebne storitve ne glede na svoj ekonomski položaj,« je še poudaril sekretar Jaka Bizjak.
