Večjega tveganja, da bi prišlo do uporabe jedrskega orožja, od druge svetovne vojne še ni bilo. Tako je včeraj zatrdila Renata Dwan, direktorica Inštituta za raziskovanje razoroževanja, enega od inštitutov Združenih narodov, in dodala, da je grožnja jedrske vojne »nujna problematika«, ki bi jo moral svet jemati resneje.
Pogodba o prepovedi jedrskega orožja je sad mednarodne kampanje za odpravo jedrskega orožja, ki je bila leta 2017 nagrajena z Nobelovo nagrado.
Zaloge nadgrajujejo
Vse države, ki imajo jedrsko orožje, zaloge nadgrajujejo. Obenem pa se razveljavljajo nekateri stari sporazumi, kot je denimo tisti o jedrskem silah srednjega dosega, ki sta ga na vrhuncu hladne vojne podpisali Sovjetska zveza in ZDA, trenutni ameriški predsednik Donald Trumpa pa toliko da ga ni raztrgal. Olje na ogenj priliva tudi vse večja tekmovalnost med največjimi igralci, kot sta Kitajska in ZDA, tradicionalni prijemi za nadzor nad orožjem pa spričo novih načinov vojskovanja niso več zadostni. Tu je Dwanova v mislih imela oborožene skupine in zasebne sile ter nove tehnologije, ki delajo črto med obrambo in napadom vedno bolj motno. »Tveganje jedrske vojne je trenutno še posebej veliko. Tveganje uporabe jedrskega orožja je danes večje kot pa kadarkoli po drugi svetovni vojni,« je dejala včeraj v Ženevi.
Pomembni nasprotniki
Pogodba o prepovedi jedrskega orožja je sad mednarodne kampanje za odpravo jedrskega orožja, ki je bila leta 2017 nagrajena z Nobelovo nagrado. Pogodbo je bila do zdaj ratificirana 23-krat – da bi prišla v veljavo, jih potrebuje 50. Med drugim so jo ratificirale Republika Južna Afrika, Avstrija, Tajska, Vietnam in Mehika, ostro pa ji nasprotujejo ZDA, Rusija in druge države z jedrskim orožjem.
