Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath se je v ponedeljek ob izteku 15-dnevnega roka, v katerem bi moral odpraviti nezdružljivost in ki mu ga je postavila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), odločil, da se ne bo izbiral med obema funkcijama.
Horvath bi se moral po oceni protikorupcijske komisije odreči vodenju Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti ali funkciji poslanca državnega zbora.
Kot je v ponedeljek pojasnil Horvath, se ne bo odpovedal vodenju samoupravne narodne skupnosti, saj je prepričan, da stališče KPK temelji na arbitrarni uporabi določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Odločitev je sprejel na podlagi pridobljenih pravnih mnenj in napovedal, da bo storil vse, da bo to po pravni poti tudi dokazal.
Iz levega v desni žep
Ne glede na prihodnje dogajanje okoli vodenja Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti pa iz ugotovitev KPK izhaja, da bi Horvath moral ostati brez poslanskega mandata že zaradi opravljanja direktorske funkcije v podjetju Minta. Čeprav je Horvath to delo nehal opravljati aprila, je do njegovega odhoda po oceni komisije prišlo prepozno. V skladu z zakonodajo bi se mu namreč moral odpovedati v treh mesecih po prevzemu mandata, torej najpozneje do 22. septembra.
Podjetje Minta je junija 2015 ustanovila Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, torej približno leto dni po tem, ko je Horvath postal predsednik sveta te skupnosti.
Glede na podatke spletne aplikacije Gvin je družba v letih 2016, 2017 in 2018 ustvarila 46.470 evrov poslovnih prihodkov. V tem obdobju pa je podjetje od proračunskih porabnikov prejelo 63.576 evrov, kaže aplikacija Erar.
Najbolj v oči bode podatek, da je izmed petih proračunskih porabnikov, od katerih je podjetje prejemalo denar, največ denarja prejelo od Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti.Slednja je podjetju namreč med letom 2016 in vključno letom 2018 nakazala skupno kar 44.000 evrov. To znaša 69 odstotkov vsega denarja, ki ga je iz proračuna prejela Minta, d. o. o.
Kot smo neuradno izvedeli, protikorupcijska komisija sicer nima drugih vzvodov, kot je objava svojega stališča na spletni strani, kar so sicer že pred časom storili.
Preveč skrajna izjava komisije
Zadeva je pravno kompleksna in je povezana z razmerjem med zakonom o poslancih ter zakonom o integriteti in preprečevanjem korupcije, pa opozarja ugledni pravnik in profesor ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat.
Vodenje podjetja sicer po njegovih besedah spada med razloge za prenehanje mandata poslanca, vendar mora to ugotoviti državni zbor s sklepom. »Ker pa zdaj te funkcije ne opravlja več, menim, da državni zbor ne more več uvesti postopka odvzema v tem primeru,« je prepričan Pirnat, ki je poudaril, da ne drži, da bi mu funkcija prenehala kar z zakonom.
»Zakon pravi, da mu preneha mandat in da to ugotovi državni zbor, vendar menim, da mora biti v takšnem primeru izveden postopek. To mora biti resen postopek in mandat preneha, ko in če se tako v tem postopku odloči. To bi bilo mogoče le, če bi v času odločanja še vedno opravljal pridobitveno dejavnost,« je dejal Pirnat.
Po njegovem mnenju ni pravne osnove za prenehanje funkcije poslanca, tudi ne zaradi vodenja Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. »Razlaga KPK je preveč skrajna in preveč posega v avtonomijo Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Zakon prepoveduje vodenje vsake pravne osebe javnega ali zasebnega prava, razen društev, ustanov in političnih strank. Očitno so iz te prepovedi izvzete prostovoljne in neprofitne organizacije, ki imajo neke družbene cilje. Menim, da v ta okvir spada tudi Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, čeprav ni izrecno navedena,« je ocenil Pirnat.
Madžarska narodna skupnost bi ga lahko sicer tudi sama razrešila, po Pirnatovih besedah pa bi bila težava, če bi država posegala v to, kdo vodi narodno skupnost.
Kakšne bodo posledice?
Čeprav gre, kot je dejal Pirnat, za zapleteno vprašanje, bi morala zgodba dobiti tudi širši, in ne le pravni epilog. Če bi se pozneje izkazalo, da je stališče protikorupcijske komisije napačno, bi bil primeren odstop celotne komisije, ki v zadnjih letih ni prav dosti pokazala. V nasprotnem primeru pa bi moral poslanec državi vrniti plače za čas, ko je neupravičeno zasedal mesto poslanca.
