Vlada je namreč na zadnjih pogajanjih sindikatom ponudila, da večina v javnem sektorju dobi regres v višini minimalne plače, to je 886,63 evra, omenjeni višji znesek pa je namenjen tistim, katerih plača ne presega minimalne.
Sindikati s predlogom niso bili zadovoljni, saj vlada ni sledila njihovim višjim zahtevam. A če aneksa ne bi podpisal nihče od njih, bi to pomenilo ohranitev obstoječega stanja in bi vsi javni uslužbenci, tudi najslabše plačani, dobili regres zgolj v višini minimalne plače.
Za omenjeno kolektivno pogodbo in anekse, ki se k njej sklepajo, ni določen poseben kvorum in zadostuje, da k podpisu pristopi zgolj en sindikat. Ker so po Medvedih besedah aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti že podpisali dva ali trije sindikati, to pomeni, da so pogoji za izplačilo regresa za javne uslužbence v višini, kot ga je predlagala vlada, že izpolnjeni.
Kljub temu si minister želi, da pride aneks do srede do 15. ure podpisat čim več sindikatov javnega sektorja "in s tem priznajo, da je regres v višini, kot ga je predlagala vlada, dobra rešitev."
Za regres v javnem sektorju bi po vladnem predlogu letos skupno namenili nekaj več kot 140 milijonov evrov. Kot je pred časom pojasnila državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, bi bil strošek po sindikalnem predlogu, ki je za tiste z najnižjimi plačami predvideval 1100 evrov, za ostale 900 evrov regresa, 2,65 milijona evrov višji.