Stara bolezen
Steklina je ena najstarejših poznanih zoonoz – bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi in obratno. Prvi zapis o steklini je zabeležen v mezopotamskemu zakoniku iz leta 1930 pred našim štetjem. Do izuma cepiva proti steklini leta 1885 so se praktično vse človeške okužbe končale s smrtjo.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je začela tradicionalno spomladansko akcijo cepljenja lisic proti steklini. Gre za peroralno cepljenje v 50-kilometrskem obmejnem pasu s sosednjo Hrvaško, ki ga izvajajo tako, da cepiva s pomočjo letal odmetavajo z višine 300 metrov. »Peroralno cepljenje predstavlja edino učinkovito metodo zatiranja stekline pri divjih živalih,« pravijo na upravi za veterinarstvo.
Tovrstno cepljenje smo v Sloveniji začeli izvajati leta 1988, ko je bilo po podatkih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri lisicah zabeleženih 1067 primerov stekline. »Po uvedbi letalskega polaganja vab je število pojavov bolezni drastično upadlo. Zadnji primer silvatične stekline je bil ugotovljen v Sloveniji januarja 2013, pri lisici,« pojasnjujejo na uradu.
Ne dotikajte se vab
Letala bodo v dveh mesecih na dveh tretjinah države odvrgla okoli 380.000 vab, prek katerih se lahko okuži tudi človek, zato velja velika previdnost, če naletite na vabo. »Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem poučite tudi otroke! Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali odnesite na najbližjo veterinarsko postajo,« opozarjajo na upravi.
Vabe se v nobenem primeru ne dotikajte z golimi rokami. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije se sicer vsak stik z vsebino vabe obravnava kot ugriz stekle živali. Če bi vsebina vabe prišla v stik s sluznico ali svežo rano, je treba to mesto dobro sprati in umiti z milom, nato pa je nujen obisk zdravnika oziroma najbližje antirabične ambulante.
Po zagotovilih uprave za veterinarstvo pa vaba ne predstavlja nevarnosti za domače živali. »Če domača žival poje vabo za lisice, to zanjo ne predstavlja tveganja. Svetujemo pa, da živali vabe iz ust ne odstranjujemo z rokami, ker je treba v primeru stika človeka z vsebino vabe obiskati antirabično ambulanto,« so nam pojasnili. Prav tako cepivo, ki bi na primer padlo v ribnik, ne predstavlja tveganja za ribe.
Večina držav Evropske unije že več desetletij ni zabeležila človeške okužbe s steklino, vsako leto se sicer nekaj ljudi okuži, a so primeri povezani z okužbami na potovanjih po drugih celinah, navaja Evropski center za preventivo in nadzor bolezni. Na potovanjih v oddaljene kraje je tako na mestu previdnost pri stikih s potepuškimi psi, opicami in drugimi živalmi, med njimi netopirji, ki so glavni vir človeške okužbe.
Letno umre več kot 59.000 ljudi
Steklina, ki jo človeštvo pozna že približno štiri tisoč let, je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije še vedno prisotna v več kot 150 državah sveta. Vsako leto tako zaradi okužbe po svetu umre 59.000 ljudi, največ v Afriki, kjer je prisotna v praktično vseh državah, in Aziji. Ob tem 15 milijonov ljudi, ki so jih ugriznile različne živali, še pravočasno prejme cepivo proti steklini, kar 40 odstotkov tistih, pri katerih se pojavi sum, da jih je ugriznila žival s steklino, pa je otrok, mlajših od 15 let.
Daleč največ, kar tretjino vsej žrtev, imajo v Indiji, kjer v povprečju umre 20.000 ljudi. Večina okužb je posledica ugrizov potepuških psov. Njihovo število je po letu 2001, ko so prepovedali ubijanje psov, skokovito naraslo. Po številu smrtnih žrtev nato sledi Kitajska, kjer vsako leto zaradi te bolezni umre nekaj manj kot 6000 ljudi.
V Afriki letno umre 25.000 ljudi, med najbolj nevarnimi za okužbe s steklino pa veljajo Somalija, Etiopija, Sudan, Čud, Niger in Mali. V Južni Ameriki in na Karibih so leta 2017 zabeležili 19 smrtnih primerov, v Boliviji, Gvatemali, na Haitiju in v Dominikanski republiki, medtem ko v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Japonskem ni bilo žrtev.
Ker gre za bolezen, ki v primeru pravočasnega cepljenja ne terja človeških življenj, si je Svetovna zdravstvena organizacija pred štirimi leti zadala visok cilj. V sodelovanju s Svetovno organizacijo za zdravje živali, Organizacijo Združenih narodov za hrano in kmetijstvo in Svetovno zvezo za nadzor stekline je pred kratkim sprožila prvo tovrstno globalno akcijo proti steklini – Združeni proti steklini, katere cilj je, da najkasneje do leta 2030 človeštvo ne bi več zabeležilo smrtnega primera zaradi okužbe s steklino.
