Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti na področjih zamejske in izseljenske tematike ter s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na natečaj je prispelo 17 nalog, od tega pet na temo Slovencev po svetu in 12 na temo Slovencev v sosednjih državah. Kot je povedal dr. Zvone Žigon z USZS, se komisija pri nagrajenih nalogah vsako leto trudi ohranjati enako raven kakovosti, zato kdaj katere od nagrad tudi ne podelijo. Glede na to, da slovensko izseljenstvo dobiva nove dimenzije, tudi tem očitno ne bo zmanjkalo.
Izseljenstvo
Tako je bila najvišja nagrada za področje izseljenstva letos druga, dobila jo je Neža Hvale za magisterij v naslovom Migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Delo je uspešno zagovarjala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. So pa podelili dve tretji nagradi, in sicer Larisi Petrič za magisterij Domači okusi v novih okoljih: Kako in zakaj jih iščemo? (FF UL, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo) ter Katji Urbančič iz Buenos Airesa za diplomo 56° Dia de la juventud eslovena de San Justo (56. Mladinski dan v Našem domu v San Justu, Universidad Nacional de La Matanza).
Zamejstvo
Za odlično doktorsko disertacijo o mestu slovenščine v novi organizaciji poučevanja na srednješolski stopnji na avstrijskem Koroškem je komisija prvo nagrado dodelila Bernardi Volavšek Kurasch (Alpsko-jadranska univerza v Celovcu, Fakulteta za kulturne vede). Drugo nagrado so prisodili Evi-Marii Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman (Alpsko-jadranska univerza v Celovcu, Inštitut za kulturno analizo), tretjo pa Tamari Suligoi za magisterij o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah v Gorici in njeni pokrajini (FF UL, Oddelek za prevajalstvo). Posebno nagrado za diplomska dela nižje stopnje bolonjskega študija je prejela Janika Škerl iz Nabrežine, ki se je posvetila književni vzgoji v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji, pohvalo pa Tina Kraner iz Maribora za magisterij o dvokulturnosti in medkulturnosti v delih Florjana Lipuša. Zelo kakovostna dela je komisija priporočila za tisk v obliki znanstvenega ali strokovnega članka.
