Vlada Marjana Šarca, ki je tudi skupščina DUTB oziroma slabe banke, je s svojimi pooblastili na seji določila nove smernice delovanja omenjene institucije. Poglejmo, kaj konkretno to pomeni. »DUTB mora v skladu z novimi smernicami strateško pomembne poslovne odločitve predložiti v presojo in soglasje vladi kot skupščini DUTB.« Za dopolnitev oziroma popolni nadzor nad prodajami nepremičnin so se odločili zaradi nepravilnosti v poslovanju DUTB, ki jih je za leti 2014 in 2015 ugotovilo računsko sodišče.
Vladni boj proti špekulantom
Šlo naj bi za to, da bi bilo ob poostrenem vladnem nadzoru nad delom slabe banke manj možnosti za špekulante, ki bi od DUTB kupili nepremičnine – nekatere se prodajajo po res nizkih cenah – in jih nato za bistveno več denarja prodali naprej ter ustvarili dobiček, ki bi sicer lahko šel v žep države. To se je v preteklosti namreč že dogajalo, početje pa so pod drobnogled vzeli celo kriminalisti in tuji revizorji.
Vlada kljub temu, da po novem sama daje zeleno luč DUTB pri prodaji nepremičnin, trdi, da se v poslovanje slabe banke ne vmešava.
Zdaj bo morala DUTB pri prodaji nepremičnin upoštevati celovite cenitve, ki bodo morale biti skladne z interno določeno metodologijo, pojasnjujejo svojo odločitev na vladi in dodajajo: »DUTB bo lahko prodajala nepremičnine po cenah, ki bodo izjemoma lahko nižje od aktualne cenitve v primeru, ko bo kreditni odbor presodil, da bi to pospešilo prodajo oziroma bo to upravičeno in smotrno z vidika aktualne poslovne strategije DUTB. Morebitna tovrstna odstopanja, višja od deset odstotkov od aktualne cenitve, bo morala DUTB sporočiti ministrstvu za finance v enem mesecu.«
Nepremičnine na DUTB
DUTB je za prodajo ostalo še 292 nepremičnin, od tega 111 zemljišč, 49 pisarniških prostorov, 17 turističnih objektov, 23 stanovanj, 18 hiš, 23 sosesk in novogradenj, 21 industrijskih nepremičnin, 24 trgovskih objektov in 16 drugih nepremičnin, na primer parkirišč in podobno. Cene so, kot rečeno, nizke.
Oglejmo si nekaj primerov: 75 kvadratnih metrov veliko trisobno stanovanje v centru Celja, obnovljeno in primerno za takojšnjo vselitev, se prodaja za 78 tisoč evrov. Podobna stanovanja v Celju so nekajkrat dražja. Tudi 144 kvadratnih metrov velikega štirisobnega stanovanja v Parecagu v Sečovljah ne morete kar tako dobiti za 225 tisoč evrov, za kolikor ga prodaja DUTB. Stanovanje je staro 11 let, ima bazen in še 206 kvadratnih metrov zemljišča. DUTB išče kupca tudi za 163 parkirnih mest v Celovških dvorih v Ljubljani. Za dobrih 2300 kvadratnih metrov želijo 350 tisoč evrov, seveda bo treba plačati še davek. Parkirišča so namenjena javni parkirni hiši. Če je parkirna hiša polna vsak dan, vse leto, in je parkirnina dva evra na dan (najcenejše parkiranje v Ljubljani), lahko lastnik zasluži skoraj 119 tisoč evrov na leto. Se pravi, da bi bila naložba pokrita v treh letih. Računali smo, kot rečeno, minimalno parkirnino in nismo upoštevali davka. Še vseeno dobra kupčija, ni kaj.
Vrnimo se k odločitvi vlade, da podeli blagoslov vsaki kupčiji, ki jo želi skleniti DUTB. V preteklosti se je že dogajalo, da je slaba banka prodala bodisi zemljišča bodisi druge nepremičnine za neko ceno, nato pa je tisti kupec nepremičnino takoj prodal naprej z velikim dobičkom. Vlada bi torej rada, da se to ne bi več dogajalo. Radi bi, kar je po eni strani razumljivo, da se od neplačanih kreditov državnim bankam vsaj od zastavljenega premoženja za te kredite čim več pobere, po drugi strani pa s tem lahko tudi tvegajo, da bodo nepremičnine na slabi banki propadale in izgubljale ceno, če jih ne bodo kmalu prodali.
Vlada Marjana Šarca od kupcev nepremičnin, ki jih prodaja DUTB, zahteva, da v primeru prodaje nepremičnine naprej državi nakažejo razliko, ki jo zaslužijo.
Cilj vlade razšpekulantiti špekulante
»DUTB bo morala med drugim po novem v pogodbah o prodaji terjatev in nepremičnin predvideti tako imenovano top-up klavzulo, s katero se kupec zaveže, da bo pokril razliko med ceno, dogovorjeno v pogodbi, in morebitno višjo ceno, dogovorjeno v poznejšem nakupu oziroma prodaji.« Kar pomeni, da če boste od DUTB kupili parcelo za 10.000 evrov in jo prodali naprej za milijon, boste morali razliko (990.000 evrov) nakazati državi. Če torej DUTB te klavzule v pogodbah ne bo določila, bo morala razloge to odločitev pojasnjevati ministru za finance Andreju Bertonclju. »S takšnim pristopom lahko po mnenju ministrstva in vlade pripomoremo k temu, da bo DUTB terjatev ali nepremičnino prodala najboljšemu ponudniku in preprečila špekulativne nakupe ter preprodaje sredstev slabe banke,« trdijo na vladi. No, lahko pa bo zaradi tega manj zainteresiranih za nakupe nepremičnin, ki lahko, kot smo že pojasnili, čez čas izgubijo vrednost. Vlada je prepričana v svoj prav. Prepričani pa so tudi, da se v delo DUTB, ki naj bi bila avtonomna organizacija, ne vmešavajo. »S takšnim okrepljenim nadzorom nad transakcijami DUTB želimo – upoštevajoč načelo neposeganja države v poslovodne odločitve DUTB ter pravila zaupnosti in poslovnih skrivnosti postopkov v teku – prek večje transparentnosti delovanja DUTB dodatno maksimizirati vrednosti sredstev za davkoplačevalce.«
Pod črto, vlade so imele v Sloveniji že veliko dobrih namenov in idej, ki pa se niso vedno uresničili po njihovih željah. Upravičeno se poraja vprašanje, kdo bi kupil neko nepremičnino, če je kasneje ne bi smel prodati, oziroma ne z dobičkom, saj bi vsega pobrala država. Vsak, ki kupi nepremičnino na trgu in se kasneje odloči za prodajo, računa, da bo pri prodaji zaslužil, pri čemer država pri vsaki prodaji nepremičnine pristavi svoj lonček v obliki visokih davkov. Država želi z nepremičninami, ki so na DUTB prešle od državnih bank, ki smo jih reševali davkoplačevalci, zaslužiti. Morebitnemu kupcu te nepremičnine pa tega ne dovoli.
