Slovenci, ki se preživljajo z opravljanjem dejavnosti kot samostojni podjetniki, samozaposleni v kulturi, poklicni športniki, samostojni novinarji, zasebni športni delavci, morski ribiči ali v kateremkoli drugem samostojnem poklicu, si morajo prispevke za pokojnino plačevati sami. Iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) so nam sporočili, da to možnost, glede na zadnje podatke iz leta 2017, izkorišča kar 76 tisoč Slovencev. Koliko dejansko vplačajo v državno blagajno in kako visoka bo njihova pokojnina, je odvisno od tega, kako uspešni so pri svojem poslovanju.
Pot do zagotovljene pokojnine
Glede na podatke Zpiza si kar 74 odstotkov vseh, torej več kot 50 tisoč Slovencev, plačuje prispevke od minimalne osnove. To trenutno znaša 245,67 evra na mesec. Toda kaj si lahko ljudje, ki bodo vso delovno dobo vplačevali prispevke le od minimalne osnove, obetajo, ko bodo odložili delo in odšli v pokoj? Po vsej verjetnosti bodo prejemali zagotovljeno pokojnino, ki trenutno znaša 530,57 evra; to smo v Sloveniji uvedli leta 2017, prejemajo pa jo tisti, ki so se starostno ali invalidsko upokojili s pokojninsko dobo, ki je po veljavnem zakonu predpisana za starostno pokojnino pri najnižji starosti.
Najvišja izplačana pokojnina je marca 2019 znašala 2834,01 evra, njena višina pa navzgor ni omejena.
Ženskam več kot moškim
Zpiz smo prosili, naj nam pripravi tudi izračun, kaj vplačevanje minimalnih prispevkov pomeni za vsakega posameznika. Pripravili so izračun za osebo, ki je rojena 28. marca 1959 in ima 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Če bi taki osebi odmerili pokojnino po dejanski osnovi, bi prejela zgolj 323 evrov. Če bi ji pokojnino odmerili po najnižji pokojninski osnovi, ki je od 1. aprila 2018 določena v višini 839,48 evra, pa bi, če bi bila oseba moškega spola, prejela 480 evrov, in če bi bila ženska – 533 evrov.
Tudi zaposleni po minimalni osnovi
Petdeset tisoč Slovencem in Slovenkam, ki si lahko po 40 letih delovne dobe obetajo le pičel izplen in revno starost, bi se lahko pridružila še cela kopica tistih, ki prejemajo zgolj minimalno plačo. Teh je pri nas po zadnjih dostopnih podatkih okoli 30 tisoč. Kot pravijo na Zpizu, so leta 2018 delodajalci plačali prispevke od osnove, ki je bila višja od minimalno predpisane, za 94,6 odstotka delavcev, za 5,4 odstotka delavcev pa so plačali prispevke od minimalne predpisane osnove.