Ker nas je zanimalo, kako dejansko poteka delo vajencev pri delodajalcih, smo se s Slavkom Mirtičem, organizatorjem praktičnega usposabljanja za področje lesarstva na Šolskem centru Novo mesto, odpravili na delovni obisk v dve podjetji, kjer se v tem času usposabljajo njihovi dijaki.
»Šola je v stalnih stikih s podjetji in podjetniki, kjer delajo naši dijaki. Naša komunikacija poteka po telefonu, e-pošti, približno dvakrat v šolskem letu jih obiščem na terenu. Moram poudariti, da moja vloga ni nadzorna, ampak svetovalna. Mentorjem pomagam tudi pri ocenjevanju dnevnika in dela vajencev,« je pojasnil Mirtič. Kasneje smo lahko ugotovili, da se ne pogovarja samo z mentorji, ampak tudi z dijaki.
TUDI POČITNIŠKO DELO
Najprej smo se odpravili v Mizarstvo Vencelj v Šentvid pri Stični. Dva vajenca se pri njih usposabljata za mizarja, Aleks Vlašič in David Bešter, oba iz Ivančne Gorice.
»Že od petega razreda osnovne šole me zanima ta poklic, zato sem šel pred vpisom v srednjo šolo pogledat na Šolski center Novo mesto. Ko sem izvedel, da je v vajeniškem programu veliko prakse, sem se takoj odločil za to obliko šolanja,« je pojasnil Vlašič, dijak prvega letnika. »Zdaj ko sem tukaj že dober mesec dni, lahko rečem, da sem se prav odločil. Verjetno se bom dogovoril, da bom prihajal delat tudi med počitnicami,« je dodal.
Bešter je dijak drugega letnika. »Raje imam prakso kot učenje, zato sem izbral to obliko izobraževanja. Mizar je moj sanjski poklic,« je dejal in izpostavil, da so ga zaposleni v podjetju lepo sprejeli. Oba vajenca je pohvalil tudi njun mentor Andrej Vencelj.
DVA VAJENCA, DVA MENTORJA
Kako za vajence skrbijo v velikih podjetjih, smo lahko videli v trebanjskem Remu, kjer izdelujejo sodobne modularne montažne objekte. »Pri nas sta trenutno dva vajenca, eden je dijak prvega, drugi pa drugega letnika, in vsak od njiju ima svojega mentorja. Za vajeništvo smo se odločili, ker smo spoznali, da je to ena od možnosti iskanja kadra na dolgi rok,« so pojasnili v podjetju in omenili, da je edina slaba plat tega sistema (pre)obsežna birokracija.
V mizarskem delu proizvodnje srečamo Tilna Sirka iz Šentruperta, dijaka prvega letnika. »Za vajeništvo sem se odločil, ker je veliko prakse. Všeč mi je tukaj in ni mi žal za to odločitev,« je povedal.
Anže Drčar z Brezovice pri Mirni obiskuje drugi letnik in se je za poklic mizarja odločil, ker ga veseli delo z lesom. »Letos, ko sem tukaj že drugo leto, je lažje, ker sem se že lani veliko naučil. Rad bi ostal v tem poklicu in v tem podjetju,« pravi.
Vajeništvo je čudovit preplet mladostne vedoželjnosti in mojstrskega znanja. Gre za zmagovalno kombinacijo, ki so jo v zahodnih državah, po katerih se tako radi zgledujemo, kot dober sistem izobraževanja prepoznali že pred mnogimi leti. Vse kaže, da se mu bo uspelo uveljaviti tudi v Sloveniji.
