Hrvaški parlament bi moral februarja sprejeti nov zakon o splavu, a za to, ko piše Slobodna Dalmacija, ni bilo dovolj politične volje. Tako je še vedno v veljavi zakona iz leta 1974. Ta naj ne bi bil slab, hrvaške ginekologe navaja omenjeni medij, a bi bila potrebna nadgradnja. Hrvaški minister za zdravje Milan Kujundžić je konec lanskega leta vseeno ustanovil delovno skupino, a ta še ni pripravila predloga novega zakona, saj da analize še potekajo.
Podobna zakona
Po poročanju slovenske javne televizije se je v zadnjih treh mesecih število Hrvatic, ki so splavile v Brežicah, povečalo za 25 odstotkov. Tam jim je namreč na voljo umetna prekinitev nosečnosti z zdravili oziroma medikamentozni splav, ki jih stane 200 evrov. Na Hrvaškem te možnosti nimajo, četudi so bile žrtev posilstva. Tudi v Sloveniji je v veljavi zakon iz leta 1974, ki pa je bil dopolnjen leta 2000.
Estrada
Tako zdaj živita Maruša in Luka Bračun
Ugovor vesti
V Sloveniji so cenejša tudi kontracepcijska sredstva.
"Pravila so enaka tako za Slovenke kot tudi za Hrvatice. Kar pomeni, da se do 10. tedna nosečnosti splav izvede na zahtevo ženske, ne glede na razloge, tudi vprašamo ne. Razlika je le v tem, da Slovenkam strošek krije zdravstveno zavarovanje, Hrvatice pa morajo plačati 200 evrov. Že več kot 15 let izvajamo medikamentozni splav, le redko pa klasičnega – samo takrat, ko so za to razlogi. V tem primeru je strošek nekoliko višji," je za Slobodno Dalmacijo dejala dr. Nataša Kočnar, vodja Oddelka za ginekologijo v Splošni bolnišnici Brežice, in dodala, da je v 50 odstotkih primerov razlog za prekinitev nosečnosti pri Hrvaticah katera od patoloških oblik nosečnosti. V teh primerih donositev niti ne bi bila mogoča. Pred samim posegom se izvajajo pregledi, ultrazvočna diagnostika in svetovanje. Na ta način ugotovijo, v katerem tednu nosečnosti izvesti splav. V primeru, da je meja 10. tednov prekoračena, je potrebno vložiti prošnji pri komisiji za etiko, v kateri so ginekolog, internist in socialni delavec. Če jo zavrnejo, obstaja še drugostopenjski organ v Ljubljani, čigar odločitev je dokončna. V primeru nenormalne nosečnosti nosečnico napotijo v ljubljansko porodnišnico, kjer se zdravi individualno. Če se ženska po posvetovanju odloči za umetno prekinitev nosečnosti, sledi vložitev prošnje pri pristojnem odboru za etiko. Ti primeri se obravnavajo individualno, je še pojasnila Kočnarjeva. Kar se tiče ugovora vesti, meni, da zdravniki to pravico imajo. Je pa dejala, da v Sloveniji ni bolnišnice, v kateri zaradi ginekologovega ugovora vesti ne bi bilo mogoče prekiniti nosečnosti.
Slobodna Dalmacija še piše, da prekinitev nosečnosti na Hrvaškem stane med 1500 (200 evrov) in 3000 kunami (400 evrov), a da so Brežice poleg nižjih stroškov za Hrvatice privlačne tudi zaradi diskretnosti. Ter seveda, ker vse poteka v skladu s pravili stroke in v ustreznih pogojih brez odvečne administracije.
