Na Sursu so ugotovili, da je bilo med 955.000 delovno aktivnimi 114.000 ljudi (12 odstotkov) samozaposlenih. Od teh je bilo 20.000 kmetov, preostali pa so bili samostojni podjetniki ali samozaposleni v svobodnih poklicih. Dve tretjini samozaposlenih ni zaposlovalo nikogar drugega razen sebe. Razlog je bil, da ni bilo dovolj dela.
V Sloveniji je bilo lani glede na zadnje desetletje rekordno število samozaposlenih. Leta 2008 je statistika beležila 101.000 samozaposlenih, lani 124.000.
Največja težava pri samozaposlitvi je izpad prihodka ob morebitni bolezni. Slaba tretjina samozaposlenih se je zaposlila zaradi primerne priložnosti, četrtina jih je nasledila družinsko podjetje, 13 odstotkov se jih je samozaposlilo, ker niso našli primerne zaposlitve. Vsi samozaposleni torej niso prostovoljno samostojni podjetniki. Marsikaterega so k tej obliki (fleksibilne) zaposlitve privedle razmere na trgu dela. Namesto da bi kader zaposlovali, številni delodajalci tega raje najemajo in »delavcu« oziroma izvajalcu za opravljeno storitev plačajo račun. Čeprav ima tako sodelovanje obliko rednega delovnega razmerja, pa številni delodajalci o zaposlovanju ne želijo niti slišati. In tako »delavec« ostaja samozaposleni samostojni podjetnik (s. p.) z vsemi obveznostmi vred, ki mu jih nalaga država – plačevanje prispevkov, vodenje računovodstva, priprava zaključnega računa, stroški zdravniškega pregleda in varstva pri delu …
Stroški plačevanja prispevkov za zdravstveno in socialno varstvo so se od leta 2009 do danes skoraj podvojili.
Enormno zvišanje prispevkov
Stroški plačevanja prispevkov za zdravstveno in socialno varstvo so se od leta 2009 do danes skoraj podvojili. Medtem ko je samozaposleni pred desetimi leti za najnižje prispevke odštel 225 evrov, je do danes ta strošek narasel na 385 evrov. Največ sprememb se je uvedlo v zadnjih petih letih, ko je obveznost za plačilo najnižjih prispevkov poskočila za 70 evrov. »Do leta 2014 so se prispevki samozaposlenih obračunavali od minimalne plače. Aprila 2014 je nastopila sprememba, po kateri so se prispevki za zdravstveno zavarovanje plačevali od 60 odstotkov zadnje znane povprečne plače v Sloveniji. Naslednja sprememba se je zgodila leta 2015. Ukinil se je dotedanji sistem osmih razredov prispevkov in se uvedel sistem, da so prispevki vsakega posameznega s. p. odvisni od njegovega dobička v preteklem poslovnem letu. Pri tem je bilo treba upoštevati, da je minimalna osnova za prispevke 54 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače, prispevki za zdravstveno zavarovanje pa se plačujejo od 60 odstotkov zadnje znane povprečne plače. Leta 2016 je ponovno sledil dvig osnove, z dotedanjih 54 na 56, leta 2017 pa na 58 odstotkov zadnje znane povprečne plače. Lani se je osnova dvignila na 60 odstotkov. Od predlani davčni organ sam sestavi predizpolnjen obračun prispevkov in ga zavezancu vroči elektronsko prek sistema eDavki,« je pojasnil direktor Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj Boris Repič.
