Starši, pozor!

Po šolah in vrtcih razsaja škrlatinka

Monika Horvat / Štajerski tednik
18. 4. 2019, 19.30
Posodobljeno: 19. 4. 2019, 08.44
Deli članek:

Med vrtčevskimi otroki in šolarji razsaja škrlatinka. Pomlad je sicer običajen čas za izbruh te bolezni, ki večinoma doleti mlajše od petih let.

Profimedia
Škrlatinka razsaja tudi v vrtcu in osnovni šoli v Markovcih.

V vrtcu in osnovni šoli v Markovcih razsaja škrlatinka. Ravnatelj Ivan Štrafela nam je potrdil, da so za to nalezljivo boleznijo oboleli štirje učenci v šoli (dva iz prvega razreda, eden iz drugega razreda in eden iz šestega razreda) ter dva otroka v vrtcu, stara dve leti. »V torek, ko smo izvedeli za bolezen pri nas, smo takoj vsem staršem domov poslali obvestilo, kratek opis bolezni in kratka navodila za ukrepe. Na spletno stran šole pa smo dali podrobna navodila in algoritem ukrepanja, ki ga je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ter o tem obvestili starše,« je pojasnil Štrafela in dodal, da naj se starši, ki pri svojem otroku opazijo bolezenske znake, tipične za škrlatinko, takoj posvetujejo z otrokovim izbranim zdravnikom, preden ga napotijo v vrtec ali šolo. Ob tem je poudaril: »Otroci, ki imajo škrlatinko ali streptokokno angino, ne smejo v šolo ali vrtec, dokler ne mine 24 ur od začetka jemanja antibiotikov, če zdravnik ne odloči drugače.«

Na OŠ Ljudski vrt šest primerov, v Ormožu (še) nobenega

Škrlatinka je sicer te dni težava številnih šol in vrtcev. Tudi na OŠ Ljudski vrt na Ptuju so nam potrdili, da so imeli v zadnjem mesecu in pol šest primerov škrlatinke. »Preverila sem pri naši zdravnici, ali moramo kako posebej postopati, pa je rekla, da ne. Skrbimo za higieno, imamo razkužila, učencem poudarjamo pomen umivanja rok,« je ob tem pristavila ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič.

Kako boste bolezen najlažje prepoznali

Gre za otroško nalezljivo bolezen, ki jo boste najlažje prepoznali po vnetem žrelu, vročini (običajno višja od 38,5 °C) in izpuščajih. Ti se običajno pojavijo najprej na trebuhu in na prsih od 12 do 48 ur po prvih simptomih, nato se razširijo po vratu, rokah in nogah, so povedali na NIJZ in dodali: »Pri škrlatinki nikoli ni izpuščajev po obrazu, kar je zelo značilno. Izpuščaj sestavljajo zelo goste drobne rdeče pikice, dvignjene nad površino kože, ki dobi teksturo grobega brusnega papirja, če jo pogladimo. Izpuščaj se po enem tednu začne luščiti, predvsem je luščenje izrazito na dlaneh in podplatih.«

STA
Vodja oddelka za nalezljive bolezni v mariborski enoti NIJZ, Zoran Simonović

Zdravljenje z antibiotiki

Cepiva proti škrlatinki ni, bolezen se zdravi z antibiotiki. Pojavljanje škrlatinke je sicer sezonsko. Največ otrok oboli za škrlatinko v pozno jesenskem, zimskem in pomladnem času, je poročal vodja delovnega področja za nalezljive bolezni v mariborski enoti NIJZ, Zoran Simonović. »Prenaša se s kužnimi kapljicami iz ust bolnika s kašljanjem, kihanjem ali z neposrednim stikom z okuženo osebo. Manjšo vlogo pri širjenju okužbe ima posreden prenos prek okuženih predmetov (pribor, kozarci, zobna ščetka).« Za preprečevanje širjenja te bolezni sta tako bistvenega pomena predvsem osebna in splošna higiena, še zlasti temeljito umivanje rok z vodo in milom ter higiena pri kašljanju ali kihanju.

Zapleti so zelo redki

Nekoč so za škrlatinko ljudje umirali, danes pa gre k sreči za blago bolezen, ki traja približno teden dni. Le redko prihaja do hujših zapletov, podatkov o teh pa na NIJZ ne zbirajo. »Zapleti po škrlatinki so dandanes izredno redki. Običajno se pojavijo v zgodnjem obdobju bolezni zaradi širjenja bakterij in pojava gnojnih vnetij. Pozneje pa se, zlasti pri nezdravljenih bolnikih, lahko pojavijo avtoimuni zapleti, ki lahko vodijo v okvare srca ali ledvic,« je povedal Simonović.