Zamik množičnega vrednotenja je predviden s predlogoma novel zakonov o množičnem vrednotenju nepremičnin in o evidentiranju nepremičnin, ki sta med vladnimi gradivi, vlada pa bo o njih odločala predvidoma v četrtek.
Rok za uveljavitev novih modelov vrednotenja nepremičnin in izvedbo novega cikla vrednotenja nepremičnin bi po predlogu prestavili z 31. julija 2019 na 31. marec 2020. "Obvestila o novih vrednostih bodo lastniki nepremičnin tako prejeli v aprilu 2020," so povedali na ministrstvu za finance.
"Ob strokovnih razpravah o modelih vrednotenja se je izkazalo, da je potreben daljši rok za njihovo usklajevanje, poleg tega pa je zaradi sprememb modelov vrednotenja in posledične spremembe posplošenih vrednosti pričakovati večji odziv lastnikov nepremičnin in občin v fazi javne razgrnitve modelov vrednotenja, kar tudi zahteva svoj čas," so pojasnili v zakonskem predlogu in dodali, da bo zamik dal upravljalcem zbirk podatkov o nepremičninah (ministrstva, občine in drugi) dodaten čas za preverjanje evidenc.
Nov sistem vrednostenja
Gurs bo septembra letos izvedel poskusno vrednotenje po novem sistemu. Lastniki bodo lahko prek spleta pogledali, kakšna je vrednost njihove nepremičnine po novem (na dan 1. januar 2019), in bodo lahko oddali pripombo na modele, ki bodo uporabljeni za njihovo občino. Občine bodo pripombe lastnikov zbrale in se do njih opredelile ter jih posredovale Gursu v obdelavo. Gurs jih bo pregledal in prilagodil modele ter predlagal vladi, da modele sprejme do marca 2020, so povedali v Gursu.
S 1. aprilom bodo vrednosti nepremičnin določene na novo in lastniki bodo obvestilo njih prejeli po pošti. Takrat bodo lahko tudi začeli postopke za uveljavljenje posebnih okoliščin za posamezno nepremičnino.
Povezano z zakonom o množičnem vrednotenju bo spremenjen tudi zakon o evidentiranju nepremičnin, in sicer je predvideno podaljšanje obstoječe ureditve vodenja podatkov o dejanski rabi zemljišč v zemljiškem katastru do 31. marca 2020.
Sistem množičnega vrednotenja je bil prenovljen z novim zakonom, ki je začel veljati januarja lani in s katerim so želeli pred novim ciklom splošnega vrednotenja nepremičnin odpraviti pomanjkljivosti v prejšnjem zakonu, na katere je leta 2013 opozorilo ustavno sodišče.
Novi zakon med drugim določneje opredeljuje sistem vrednotenja, tako da bo vrednosti mogoče uporabiti tudi za potrebe obdavčenja. Javnosti omogoča sodelovanje v postopkih oblikovanja modelov vrednotenja, poleg tega bodo lahko lastniki ugovarjali posplošeni vrednosti nepremičnine z dokazovanjem posebnih okoliščin.
Davek na nepremičnine
Glede davka na nepremičnine na ministrstvu za finance pravijo, da še pripravljajo pravne podlage. "S skupino pravnih strokovnjakov se proučujejo pravno sprejemljive rešitve, obenem se usklajujejo tudi nekatera bistvena strokovna vprašanja, kot so način določitve davčne osnove, primerne davčne stopnje itd.," so povedali na ministrstvu.
Želijo, da bi bil davek na nepremičnine "del ukrepov na davčnem področju, ki jih nameravamo predstaviti v kratkem". Je pa pomembno, da se novi cikel množičnega vrednotenja izvede kakovostno, zato predlagajo omenjeni zamik.
"Na področju evidenc je bilo v zadnjih letih veliko narejenega, vendar še niso urejene do te mere, da bi omogočale uvedbo davka na nepremičnine. Predvsem je to še manjkajoča evidenca dejanske rabe javnih cest in železnic, delno tudi evidenca dejanske rabe vodnih zemljišč, prav tako pa je zaželeno, da se dodatno preveri kakovost vseh podatkov o nepremičninah v registru nepremičnin," so še povedali.
