Velike obremenitve ob izgubljanja dragocenega časa zaradi nepotrebnih zahtev pri delu, ne dovolj dobro pripravljene novosti pri delu in neustrezno nagrajevanje zdravnikov je le nekaj razlogov, da med mladimi ni prav veliko zanimanja za poklic družinskega zdravnika.
Mladi imajo po navedbah ministrstva za zdravje tudi občutek, da stroka nima vpliva na določanje, kako naj poteka delo specialista družinske medicine. Ob tem nad njimi visi grožnja s kaznovanjem zaradi neustreznih napotitev bolnika na specialistične preglede, bojijo se tudi, da bodo ob nacionalnih razpisih po končani specializaciji napoteni na delo daleč od svojega kraja bivanja oziroma kraja, kjer si želijo delati.
Nekateri strahovi neutemeljeni
Na ministrstvu sicer ocenjujejo, da mladi zdravniki »glede določenih novosti niso bili korektno obveščeni«. »Prepričani so, da nacionalni razpis specializacij ministrstvu omogoča, da posameznika z dekretom napoti na delo daleč od njegovega kraja bivanja, kar absolutno ne drži,« zagotavljajo na ministrstvu in dodajajo, da bodo zdravniki lahko izbirali med prejetimi prijavami in se odločili za njim najustreznejšo.
Mlade naj bi od družinske medicine odvračal tudi ukrep ministrstva za zdravje, ki želi zmanjšati delež neupravičenih napotitev na specialistični pregled. Zdravniki so na primer januarja lani napisali v povprečju po 62 napotnic, rekorder jih je spisal 800, torej 40 na dan. Če bi zdravnik bolnika neupravičeno poslal k specialistu ali pri tem določil neustrezno stopnjo nujnosti, bi tako moral zdravnik sam poravnati stroške pregleda. Preden bi ukrep začel veljati, pa mora razširjeni strokovni kolegij za vsako področje določiti merila tako za določanje stopnje nujnosti in kot indikacije za napotitev na pregled.
»Kriteriji bodo javno znani in ustrezno predstavljeni strokovni javnosti, preden se bo ukrep lahko dejansko uveljavljal v praksi. Vendar je treba poudariti, da bo tudi po uveljavitvi tega ukrepa presoja o ustreznosti še vedno strokovna odločitev zdravnika, ki je pregled izvedel,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Ob tem so v splošnem dogovoru o obsegu letošnjih zdravstvenih programov uvedli tudi možnost, da se zdravnik o napotitvi posvetuje s specialistom prek ePosveta. »Tako je lahko zdravnik v mejnih primerih ustreznost napotitve preveril, še preden je pacienta dejansko napotil naprej,« pravijo na ministrstvu. Po njihovih besedah sta oba ukrepa namenjena temu, da bi tisti, ki resnično potrebujejo pregled v določenem času, na vrsto prišli pravočasno.
V sistemu 350 specializantov
Glede na cilj, to je en tim ambulante družinske medicine oziroma pediatrične ambulante na 1500 prebivalcev, po navedbah ministrstva trenutno primanjkuje 200 zdravnikov družinske medicine. »V sistemu imamo 350 specializantov, ki bodo postopoma nadomeščali upokojitve in tudi zasedali nova dodatna mesta oziroma dodatne programe družinske medicine,« dodajajo na ministrstvu. Najnovejši podatki kazalnika splošne in družinske medicine o številu zaposlenih v zdravstvu na 100.000 prebivalcev (podatki so sicer še iz leta 2016) kažejo povečanje števila zdravnikov na 100.000 prebivalcev za skoraj šest – glede na leto 2014. To predstavlja povečanje števila zdravnikov splošne in družinske medicine na toliko prebivalcev za 11 odstotkov. Zadnja leta je sicer po podatkih ministrstva postopoma naraščalo tudi število novih zaposlitev zdravnikov v Sloveniji, in sicer od 842 novih zaposlitev zdravnikov leta 2013 do 1937 novih zaposlitev leta 2017.
Mladi imajo občutek, da stroka nima vpliva na določanje dela specialista družinske medicine.
