Evropska komisija je tretji in zadnji sveženj ukrepov za posodobitev evropskega prometnega sistema predlagala maja lani, pogajalci obeh zakonodajalcev v uniji, Evropskega parlamenta in Sveta EU, ki združuje predstavnike članic povezave, pa so se zdaj dogovorili, da bodo morali izdelovalci osebnih avtomobilov, lahkih dostavnih vozil, tovornjakov in avtobusov v prihodnje vozila opremiti s skoraj 30 različnimi elektronskimi nadzornimi in asistenčnimi sistemi.
Evropske ustanove so v torek sprejele dogovor o uredbo splošni varnosti, po kateri bodo nova vozila morala imeti vgrajene nove varnostne tehnologije, ki naj bi poskrbele za zaščito vseh udeležencev v prometu. Evropske ustanove z ukrepi ciljajo na to, da naj bi nove tehnologije zmanjšale število poškodb in smrtnih primerov, ki so v veliki večini primerov - v 90 odstotkih - posledica človeške napake. V določenih kategorijah vozil se sicer določeni del zdaj omenjenih varnostnih tehnologij vgrajuje že danes, v prihodnji letih pa bo vse spodaj našteto spadalo med obvezno opremo novih vozil.
Od leta 2024 obvezno za vsa nova vozila
Za večjo varnost v cestnem prometu bodo namreč morala biti z letom 2024 vsa nova vozila opremljena s celo vrsto elektronskih nadzornih in asistenčnih sistemov. Večina tehnoloških rešitev bo morala biti v zasnovo novih modelov vozil vključena z 2022, z letom 2024 pa bo obvezna za vsa novo izdelana vozila, torej tudi za nova vozila obstoječih modelov, poroča STA.
Med omenjenimi tehnologijami so avtomatski zavorni sistemi, sistemi za ohranjanje voznega pasu, asistenčni sistem za spremljanje hitrostnih omejitev in opozarjanje na prekoračitev hitrosti ter posodobljeni varnostni pasovi.
Najpomembnejše novosti
Obvezen bo tudi samodejen nadzorni sistem, ki bo prepoznaval prekomerno uživanje alkohola in blokiral vžig motorja, opozorilni sistem v primeru zmanjšane pozornosti voznika (npr. pri uporabi pametnih mobilnikov, v primeru zaspanosti voznika), senzorji ali kamera za vzvratno vožnjo in signal za zaviranje v sili. Pogajalci Evropskega parlamenta so v nova pravila vnesli tudi zahtevo po neke vrste črnih skrinjicah vozil oz. shranjevalcih podatkov o vožnji, ki bodo pomagali policiji pri ugotavljanju okoliščin prometnih nesreč.
Glede tovornjakov komisija predlaga obvezne sisteme za merjenje tlaka v pnevmatikah, spremenjena zasnova vozila naj bi izboljšala vidljivost voznikov, da bi lažje opazili voznike motorjev in koles, vgrajene pa naj bi imeli tudi detektorje gibanja.
Avtomobili in kombiji bodo morali imeti vgrajene sisteme za napredno zaviranje v primeru nevarnosti, sistem za preprečevanje zapustitve voznega pasu in izboljšane različice varnostnih pasov, do katerih so prišli med testi trčenj.
Tovorna vozila in avtobusi bodo imeli sisteme za izboljšanje vidljivosti voznikov in sistem za nadzor mrtvega kota, ob tem pa na sprednji in zadnji bočni strani vozila tudi sistem za opozarjanje nezaščitenih udeležencev v prometu (na primer med obračanjem vozila).
Ocena: do leta 2038 naj bi rešili več kot 25.000 življenj
Evropska komisija ocenjuje, da bodo dogovorjeni ukrepi, ki jih morata parlament in svet uradno še potrditi, pomagali do leta 2038 rešiti več kot 25.000 življenj in preprečiti vsaj 140.000 težkih poškodb letno ter pomagali na poti k viziji nič smrtnih žrtev in težkih poškodb na cestah do leta 2050, ob tem poroča STA.
Leta 2017 je na evropskih cestah po navedbah komisije umrlo 25.300 ljudi, v letih pred tem pa so bile številke podobne. Ob tem se v zadnjih letih poleg tega število resnih telesnih poškodb v prometnih nesrečah v uniji giblje okoli 135.000, komisija pa stroške posledic prometnih nesreč ocenjuje na 120 milijard evrov na leto.
