V Zdravstvenem domu Nazarje je dala odpoved polovica družinskih zdravnikov, 1. aprila naj bi odpoved dalo kar 20 zdravnikov v Zdravstvenem domu Kranj, trideset naj bi jih prenehalo delati v Celju. Če bo do odpovedi dejansko prišlo, bo več deset tisoč Slovencev in Slovenk ostalo brez osnovne zdravstvene oskrbe. Direktorji zdravstvenih domov priznavajo, da bi tako številne odpovedi ogrozile normalno delovanje njihovih ustanov, saj izpada zdravnikov ne morejo nadomestiti.
Ministra (še) ni
Običajno bi ob tako alarmantni novici poklicali na ministrstvo za zdravje in jih povprašali po počutju. A v naši državi ministra za zdravje trenutno nimamo. Da je ironija popolna, je odstopil zaradi bolezni. Državna sekretarka Pia Vračko, ki bi morala v času iskanja novega ministra skrbeti za izvajanje del, je to očitno opravljala tako slabo, da je Marjan Šarec celo izjavil, da si težko predstavlja, kako je Samo Fakin »s takimi ljudmi tudi mislil kaj izpeljati«. Državna sekretarka se je od svojega položaja poslovila včeraj. Ministrstvo trenutno vodi kar predsednik vlade sam in v sredo so z ministrstva sporočili, da intenzivno pripravljajo ukrepe, ki bodo na sistemski način uredili področje primarnega zdravstva. Med drugim načrtujejo zmanjšanje administrativnih ukrepov in pripravljajo prenovljen model financiranja primarne ravni zdravstvene dejavnosti, ki bo stimulativno naravnan. Torej kdor bo delal več, bo tudi bolje plačan.
Dovolj trikov
A zdravniki imajo, kot kaže, dovolj trikov, ki jim jih vsakič znova pripravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V svojih izjavah so že večkrat zelo jasno povedali, kje so težave, a kot kaže, jih nihče ne posluša. Opozarjajo, da so vse bolj obremenjeni z administrativnimi opravili, poleg tega se vsako leto zvišuje glavarinski količnik, torej število pacientov, ki jih morajo sprejeti. V celjskem zdravstvenem domu (ZD) opozarjajo, da je novi splošni dogovor za letos položaj zdravnikov družinske medicine še poslabšal, saj morajo po novih pravilih ZZZS vpisati še dodatnih 200 bolnikov in lahko vpisovanje novih pacientov zavrnejo le, če so dosegli glavarinski količnik 2100. S tem bo strokovno delo zdravnikov dodatno ogroženo, so opozorili v ZD Celje in navedli, da bi bilo delo v teh razmerah nestrokovno, bolnikom in zdravnikom nevarno ter v popolnem nasprotju s strokovnimi smernicami obravnave bolnikov. Strokovna merila namreč pravijo, da je zgornja meja, pri kateri se lahko pacientom zagotovi primerna strokovna obravnava, 1500.
V Celju ne bodo poslušali ZZZS
Strokovni vodja ZD Celje Marko Drešček se je zato odločil, da zdravnikom, tudi če bodo prisotni pritiski ZZZS, ne bo nalagal dodatnega opredeljevanja, ampak se bo držal kolektivne pogodbe zdravnikov in zobozdravnikov ter sporazuma o prekinitvi stavkovnih aktivnosti, kjer je meja opredeljevanja za leto 2019 postavljena pri glavarinskem količniku 1895. Drešček, ki družinske zdravnike v njihovih zahtevah v celoti podpira, upa, da bo to dovolj, da si zdravniki glede napovedanih odpovedi premislijo.
Novi prijemi?
Minister, ki prihaja, Aleš Šabeder, je očitno v kratkem času, ko je vodil Univerzitetni klinični center Ljubljana, navdušil politike do te mere, da mu bodo v roke zaupali naš celoten zdravstveni sistem in njegovo prenovo. Glede na učinke dela njegovih predhodnikov Sama Fakina in Milojke Kolar Celarc pa je vprašanje, ali je smiselno nadaljevati tisto, kar sta začela, ali raje razmišljati o popolnoma novih prijemih.
