Nekateri rejci svojih prašičev sploh ne morejo prodati. Ministrica je tako že odobrila pol milijona evrov za pomoč panogi, pripravljajo pa tudi nov strateški načrt. Rejcem, ki so zaradi nizkih cen mesa v hudih težavah, je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ponudila enkratno državno pomoč, nujni pa so tudi sistemski ukrepi, ki jih bodo skupaj pripravili vsi rejci.
V hlevu ima 50 prašičev, a jih ne more prodati
»Panoga je v veliki stiski. Trenutno imam v hlevu 50 prašičev, ki so primerni za zakol, a jih ne morem prodati nobeni klavnici niti zadrugi. Vsi imajo trenutno dovolj svinjskega mesa, verjetno zaradi tega, ker imajo dogovorjen odkup iz tujine,« je zgrožen rejec Ivan Brodnjak. Ob tem je dodal, da se ta zgodba ponovi vsakič pred veliko nočjo, letos pa je to še prej in še veliko bolj množično. »Zdaj pač prašiče hranim naprej. Ti bodo zrasli in dosegli večjo maso, s tem bodo bolj zamaščeni in manj zanimivi za meso. Na koncu jih sicer vedno uspem nekako prodati, a po tako nizki ceni, da imam izgubo.«
Je rešitev v znamki Izbrana kakovost?
Z letom 2020 se bo shemi Izbrana kakovost pridružilo tudi svinjsko meso. Kot pravijo na ministrstvu, je cilj, da se čim več rejcev, klavnic in mesnopredelovalnih podjetij certificira. Predvidevajo, da bodo ob teh ukrepih trgovci prašičjemu mesu izbrane kakovosti priznali višjo ceno.
Tudi Brodnjak vidi rešitev izključno v skupni znamki, ki bi domačim rejcem omogočila prodor na trgovinske police. »Že če bi se naše meso prodajalo po isti ceni kot tuje, bi bilo to dobro. Če pa bi nam zaradi te znamke uspelo iztržiti še kaj več, bi bilo odlično. Največja težava trenutno je, da sploh ne moremo prodati mesa. Dogaja se enako kot jeseni s sadjem, ki je ostalo na drevesih,« je povedal rejec.
O realnosti višje samooskrbe
Prašičerejci so zagotovili, da bo v prvih štirih letih 20 odstotkov vseh pri nas zaklanih prašičev tudi skotenih in vzrejenih v Sloveniji, v naslednjih štirih letih pa bi ta delež zvišali na 60 odstotkov.
Dogovorili so se tudi, da bodo v strateškem načrtu predlagali sistemske ukrepe za dvig stopnje samooskrbe s prašičjim mesom na 50 odstotkov. Več kot to bi po mnenju rejcev v trenutnih razmerah težko realizirali, zlasti zaradi težav pri umeščanju novih hlevov v prostor in pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj.
Brodnjak je ob tem dodal, da ni problem v zastavljenih ciljih, temveč v razmerah v kmetijstvu. »Mi brez dvoma lahko dosežemo takšno samooskrbo, morda celo višjo, a težava nastane, ko se kmet vpraša, ali se mu to izplača. Dokler bo lažje iti v službo za boljšo plačo kot pa rediti prašiče, ki jih prodajaš pod ceno, ne bo mogoče doseči take samooskrbe,« je bil še kritičen Brodnjak.
