"SDS je za demokracijo in proti vsakemu totalitarizmu," je poudaril Janša. Na tej osnovi so po njegovih besedah pripravljeni vedno in povsod sodelovati v dobro in za blaginjo Slovenije z vsakomur, ki brez težav in dodatkov podpiše ta stavek.
"Stranka, ki glasuje proti resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ni demokratična," je dodal ob tem.
V luči majskih evropskih volitev je Janša izpostavil pomen Evropske unije in njene prihodnosti. "Morda še nikoli po letu 1991, po osamosvojitvi, našega rojstnega dne nismo praznovali v času, ko bi bila prihodnost, ki je pred nami, tako odprta in tako malo samoumevna. Toliko različnih možnosti je pred nami. Niso vse dobre," je poudaril.
Po njegovih besedah v zgodovini vedno pride čas, ko mora vsaka skupnost, vsak narod premisliti svoje mesto v svetu in pred temi volitvami je prišel tak čas za Evropo.
"Evropska unija je močna zaradi tega, ker v njej v največji meri veljajo pravila in vladavina prava, ne pa pravica močnejšega." Ob tem je opozoril, da vladavino prava najbolj ogroža uporaba dvojnih meril.
Kot enega od primerov je Janša navedel, "ko evropske institucije z veliko lahkoto obravnavajo dejanske ali pa namišljene kršitve v nekaterih državah članicah EU, še posebej tam, kjer so vlade konservativne ali pa krščansko demokratske". Ko gre pa za države z vladami socialistov, liberalcev ali pa kvazi liberalcev pa takšnih obravnav po njegovih navedbah ni.
Po Janševem mnenju je čas, ki je danes pred Evropejci, tudi pred Slovenci, čas političnega boja za Evropo, za kakršno smo glasovali na referendumu 2003. To je, kot je pojasnil, Evropa evropske civilizacije in kulture, ki spoštuje človeka pravice in temeljne svoboščine.
Po njegovi oceni bo osrednji izziv novega mandata Evropskega parlamenta po gospodarski in migrantski krizi ter brexitu predvsem politična stabilizacija, na podlagi te pa tudi dograditev evropske obrambno varnostne in deloma monetarne politike.
Janša se je v govoru dotaknil tudi aktualnega dogajanja v Evropski ljudski stranki (EPP), ki je stranki madžarskega premierja Viktorja Orbana Fidesz zagrozila z izključitvijo. "Upam, da bo ta prepir v družini čim prej razrešen s pametnim kompromisom, brez delitve sil," je poudaril prvak SDS.
Trdno je namreč prepričan, da velikansko večino Evropejcev prav malo zanimajo politični prepiri, predvsem pričakujejo, da se bodo stranke pogovarjale o točkah programa: o tem, kako v Evropi zagotoviti blaginjo za vse, kako zavarovati njene meje in kako poskrbeti za varnost Evropejcev.
Zgodovina SDS, ki danes obeležuje 30 let od svojih začetkov, sicer sega v drugo polovico 80. let prejšnjega stoletja, ko so različna družbena gibanja zahtevala demokratizacijo in nastanek samostojne države. Iz gibanj sta med drugim leta 1989 nastali Slovenska demokratična zveza (SDZ) in Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), ki danes veljata za predhodnici SDS.
Janša je poudaril, da so takrat z združitvijo začeli graditi nekaj, kar je danes daleč največja in najuspešnejša stranka v zgodovini Slovenije, ki ima od takrat za seboj osem zmag na volitvah.
Po njegovih besedah je bila stranka tri desetletja neločljiv in od začetka nosilni steber slovenske osamosvojitve, neločljiv del boja za demokratično preobrazbo, odpravo drugorazrednosti in ponovni vstop Slovenije v evropske civilizacijske tokove.
Zbrane v Cankarjevem domu, med katerimi so med drugim bili poslanci DZ in Evropskega parlamenta iz vrst SDS, je nagovoril tudi vodilni kandidat in predsednik EPP za predsednika Evropske komisije Manfred Weber, ki je med drugim opozoril na nevarnosti nacionalizmov v Evropi. Ta je po njegovih besedah veliko več kot samo zakonodaja in mora ponujati konkretne odgovore na konkretne izzive, med katerimi je izpostavil migracije. Poudaril je tudi skupno kulturo, ki temelji na krščanskih vrednotah.
