V Sloveniji je glede na podatke Statističnega urada kar 126.000 samozaposlenih oseb, kar pomeni, da si prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje plačujejo sami. Vsakega 20. v mesecu morajo na račune države nakazati vsaj 385,42 evra, ne glede na to, ali so jih dejansko zaslužili ali ne. Slovenska zakonodaja je namreč na tem področju uvedla fikcijo prihodka. Da je situacija za samostojne podjetnike še bolj neugodna, so se pred nekaj leti politki odločili zadeve urediti tako, da so višino prispevkov, ki jih morajo samostojni podjetniki, samostojni delavci v kulturi in ostali poklici plačati, vezali na povprečno plačo. Torej ne na tisto, kar dejansko ustvarijo samostojni podjetniki, ampak na tisto, kar dobijo redno zaposleni.
Razlika narašča
Glede na to, da se je zaradi ukrepov vlade najprej zvišala minimalna plača, ob vseh sklenjenih dogovorih s sindikati pa se bo zagotovo tudi povprečna, jih v naslednjih mesecih čaka vnovično povišanje prispevkov. Povprečna plača se je od leta 2014 pa do konca 2018 zvišala za približno 140 evrov, medtem ko imajo zaradi tega na drugi strani samostojni podjetniki najmanj 70 evrov višje prispevke in stroške, kot so jih imeli leta 2014. Glede na to, da se podatki o povprečni plači obračunavajo za pretekle mesece, dviga, ki je posledica sklenjenih dogovorov s sindikati, statistika še ni zaznala. Pričakujemo torej lahko, da se bodo minimalni prispevki močno približali 400 evrom.
Slaba stran višjih plač
Politiki so tako ureditev utemeljili s tem, da mora med poklici obstajati solidarna odgovornost, in ker z višjo povprečno plačo zaposleni plačajo tudi več prispevkov, naj enako velja tudi za samozaposlene. Poleg tega pa naj bi več denarja v žepih zaposlenih pomenilo tudi več zapravljanja in posledično več denarja tudi za samozaposlene. Razlika v prihodkih in standardu življenja med zaposlenimi in samozaposlenimi se povečuje z vsakim povišanjem plač. In medtem ko se ob zvišanju minimalne plače in podpisovanju sindikalnih dogovorov veseli okoli 800.000 Slovencev z rednimi zapolitvami, se 126.000 samozaposlenih drži za glavo. V teoriji naj bi samostojni podjetniki tovrstna zvišanja stroškov enostavno z višjimi cenami prenesli na svoje naročnike, a ob dejstvu, da je velik del samostojnih podjetnikov v resnici v prekarnem razmerju, kjer ne določajo sami cen svojih storitev, to pomeni le še večjo socialno stisko.
Šarec zadolžil Levico
Vlada Marjana Šarca je obljubila, da se bo težav prekarnega dela lotila resno, kot je videti, pa bo to težko nalogo naložila kar stranki Levica, ki je včeraj s parafiranjem sporazuma o sodelovanju z vlado postala nekakšna pridružena članica, ki naj bi se ukvarjala predvsem s področjem sociale.
