Salwa Hegazi je profesorica računalništva na mednarodni britanski šoli v Kairu. Ima štiri otroke, tri sinove in hčerko, ki vsi radi pridejo v Slovenijo. Najstarejšega sina je Slovenija že ob prvem obisku navdušila z lepoto naravnega okolja in prijaznostjo ljudi, drugi se je v rekordnem času povzpel na Triglav. Hčerka prihaja na poletne šole slovenskega jezika in vsako leto bolje govori slovensko.
Svetovljanske in samostojne
Salwa je potomka ene od mnogih Slovenk, ki so v začetku 30. let prejšnjega stoletja v iskanju dela odšle v Kairo ali Aleksandrijo. V Egiptu je bilo od druge polovice 19. stoletja do konca druge svetovne vojne veliko Slovenk, predvsem iz Primorske. Tako imenovane aleksandrinke so kot dojilje, varuške, sobarice, kuharice in podobno služile pri bogatih arabskih in tujih družinah, da so preživljale brezposelne moške, otroke in starše v obubožani domači deželi. Salwina babica je prišla v Egipt s petletno hčerko, mamo, sestro in nečakinjo. Ker sta znali več jezikov, sta babica in njena sestra dobili službo v znanem hotelu. V tistem času sta bila Aleksandrija in Kairo svetovljanski mesti, v katerih je živelo veliko tujcev. Slovenk je bilo precej, bile so povezane v skupnost, v oporo so jim bile tudi frančiškanske redovnice.
Dediščina
Kot pove Salwa, je babica je vse do svoje smrti živela pri njih, zato so bili njeni trije bratje in ona nanjo zelo navezani. Vnukov žal ni učila slovensko, jim je pa prepevala slovenske pesmi. »Slovensko je govorila z mojo mamo, teto ter drugimi sorodniki in prijatelji iz domovine, slovenščina je bila zame kot njihov skrivni jezik. Zdaj, ko se je učim pri dopolnilnem pouku v društvu, se spomnim številnih besed, ki so jih uporabljali,« pripoveduje. »Na babico sem zelo ponosna, bila je pogumna, energična, dinamična, nikoli ni mirovala, ves čas je nekaj počela: pletla, kvačkala, klekljala … Po njej sem podedovala čudovito čipkasto pregrinjalo, ki je v družini več generacij. Zelo cenim to dediščino, zato sva šli s hčerko na tečaj klekljanja v čipkarski šoli v Idriji. Name je vplival tudi moj oče, izobražen in razgledan Egipčan, ki je nekaj časa živel v Evropi. Srednjo šolo pa sem obiskovala v ZDA, kjer še danes živita dva od mojih bratov.«
