Hrastov sprevodni prelec je razširjen po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, predvsem v hrastovih gozdovih. Pinijev sprevodni prelec se v Sloveniji pojavlja predvsem na borih na Primorskem. Zaradi čedalje toplejšega okolja v zadnjih letih je gosenic prelcev vse več, večje je tudi območje, ki ga ti škodljivci prizadenejo.
Govorimo o gosenicah pinijevega in hrastovega sprevodnega prelca, ki se v zemlji zabubijo in nato razvijejo v metulja, pravzaprav v debelo veščo. Do cilja se vlečejo v koloni oziroma v sprevodu, ustvarijo vlakec in se ne zmenijo za prepreke. Marširati začnejo zgodaj pomladi, ko postane dovolj toplo. Ponavadi jih je opaziti že sredi marca (hitrejši je hrastov sprevodni prelec), letošnje visoke temperature pa bi jih lahko predramile že prej.
V Španiji, kjer so temperature segle do 20 stopinj so jih v minulih dneh že opazili na tleh. O povorkah gosenic poročajo iz Alicanteja, Madrida in Zaragoze.
Njihova obramba so strupene ožigalne dlačice, ki vsebujejo toksin in povzročajo sproščanje histamina. Ob stiku s človeško kožo povzročijo alergijsko reakcijo, le redkeje hujšo, kvečjemu vnetje s srbečico. "Pri stiku z očmi ali dihali povzročajo vnetje očesne veznice, žrela, redko tudi težave z dihanjem in astmo. Zabeleženih je tudi nekaj hudih alergičnih reakcij (anafilaktičnih šokov) pri ljudeh, ki so bili močno izpostavljeni gosenicam," je zapisano na strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Zoprne gosenice pa so lahko usodne za naše štirinožne prijatelje. Nekateri psi gosenico zagrabijo z usti, zaradi česar pride do hude otekline jezika oziroma ustne sluznice. Psi se mučijo, davijo, težko dihajo in požirajo. Zato velja nasvet, da lastniki psu najprej z vodo izperejo usta, nato pa čim prej obiščejo veterinarja. V skrajnem primeru, in nekaj takšnih je že bilo v Sloveniji, pride do zadušitve.
Priporočila za prebivalce:
- izogibajmo se s prelci napadenih delov gozdov
- v primerih namnožitve prelcev se v vetrovnem vremenu ne zadržujmo v bližini gozdov
- ne dotikajmo se gosenic in njihovih zapredkov
- otroke poučimo, naj se ne dotikajo ali približujejo zapredkom ali gosenicam prelcev
- pse in druge hišne živali izurimo ali jih pridržimo, da preprečimo stik z gnezdi ali gosenicami prelcevŽ
- če opazimo zapredke prelcev v parkih ali na drugih javnih površinah v mestih in naseljih, to sporočimo na lokalno skupnost
- če opazimo zapredke prelcev v gozdu ali na gozdnem robu, to sporočimo na pristojno območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije
- odstranjevanje zapredkov prelcev na površinah, katerih smo lastniki, moramo zagotoviti sami, izvede pa naj ga usposobljen izvajalec
