Kriva slaba zakonodaja Zdravniki opozarjajo, da so zaradi nekaterih zakonskih sprememb, ki jih je sprejela prejšnja vlada, preobremenjeni z administrativnimi opravili. Številka: 40 odstotkov mest za specializante je ostalo nezasedenih.
Minister za zdravje Samo Fakin je v ponedeljek na tiskovni konferenci skupaj z direktorji zdravstvenih domov želel pomiriti slovensko javnost. »Problemov je veliko, ampak nobeden izmed njih ni tako alarmanten, da bi lahko rekli, da bo razpadel sistem primarnega zdravstvenega varstva,« je suvereno zatrdil. Rešitev je v delegiranju nalog, drugačnem modelu obračunavanja storitev in nagrajevanju tistih, ki bodo delali še več.
Ob boku Fakinu je sedel tudi vodja Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ Radivoje Pribaković Brinovec, ki je pojasnil, da se število družinskih zdravnikov povečuje. Trenutno je v Sloveniji 950 specialistov družinske medicine in 315 specializantov. Med njimi je veliko mladih zdravnikov, a je močna tudi skupina zdravnikov, starejših od 55 let. Ob tem je prepričan, da lahko s skrbnim načrtovanjem in usmerjanjem mladih zdravnikov v specializacijo družinske medicine obdržimo ugodne trende.
Kruta dejstva
A le nekaj ur po tiskovni konferenci se mu je zagotovo malce zataknilo. Zdravniška zbornica je namreč objavila seznam prispelih vlog za specializacije. V razpisu, ki je bil odprt do 9. februarja, so na državni ravni razpisali kar 49 mest za specializacijo s področja družinske medicine, a prispelo je le osem prijav. Zdravstveni domovi Radeče, Črnomelj, Metlika, Trebnje, Sevnica, Logatec, Kočevje in Hrastnik, kjer potrebujejo specializante družinske medicine, niso prejeli niti ene prijave. Na razpisu za specializacije je bilo na voljo 238 mest za specializante, a jih je kar 96, torej kar 40 odstotkov, ostalo nezasedenih. Poleg družinske medicine so brez prijav ostali na področjih infektologije, hematologije in intenzivne medicine. Pozitivna sprememba je, da se je povečalo zanimanje za specializacije na področju pediatrije; za te so na zdravniški zbornici prejeli še enkrat več prijav, kot je bilo razpisanih mest. Najbolj zaželena pa je specializacija iz radiologije, na šest razpisanih mest se je prijavilo kar 19 kandidatov.
Kvaliteta nad kvantiteto
Kot nam je uspelo izvedeti neuradno, je razlog pomanjkanja zanimanja za družinsko medicino prav v trenutnem stanju, ki sicer po besedah ministra ni tako alarmantno. »Nihče si ne želi delati v neurejenih razmerah, v katerih se pacientu niti ne more posvetiti, kot bi bilo treba. Zdravniki so že zdaj preobremenjeni, glede na izjave ministra pa bodo morali družinski zdravniki za spodobno plačilo sprejemati še več pacientov. Ni vse v količini. Mi bi si želeli sistem, ki bo znal prepoznati kvaliteto dela,« nam pove mladi zdravnik, ki je želel ostati anonimen.
Ostri odzivi
Tudi na družbenem omrežju Facebook je bilo opaziti precej ostre odzive mladih zdravnikov. Na strani Mladi zdravniki Slovenije smo lahko prebrali naslednji zapis: »Kje živite, da lahko dajete take izjave, kot smo jim priča v zadnjih dneh? Da številke govorijo drugače!? Da je vse v najlepšem redu. Da pretiravamo. Svet, v katerem delamo in živimo zdravniki s pacienti, več kot očitno ni svet, kot ga vidite v uradih ZZZS in MZ. Da bi vsaj rekli: drži, precej je problemov, to in to moramo rešiti, to in to lahko rešimo; tega pa, recimo, ne bomo ali ne moremo. Ampak, da je edini odgovor, da problema ni?! Z neupoštevanjem naših opozoril si režete roke, si režete jezik, bašete čepe v ušesa in lepilne trakove čez oči. In sanjate vaš svet čudovitega zdravstva, katerega idilo hočemo zmotiti …«
