Številni gospodarstveniki so lansko jesen pred napovedanimi zakonskimi obravnavami sprememb minimalne plače opozarjali pred dvigom minimalne plače za 25 evrov. Še pred mesecem dni so svarili domala pred propadom države in gospodarstva, zdaj pa pravijo, da je pravi čas za dvig neto plač. Brez skrbi, gospodarstveniki si niso čez noč premislili, dvig neto plače bi namreč med drugim dosegli z davčno razbremenitvijo plač, za kar si sicer prizadevajo že nekaj časa.
Gospodarstveniki trdijo, da za dobro delo potrebujejo stabilno poslovno in politično okolje, pravno državo, kakovostne kadre in zdrave javne finance s kakovostno strukturo davkov.
Petletni dogovor
Združenje Manager, v katerem deluje 1100 slovenskih direktorjev in predsednikov uprav, vladi predlaga sklenitev petletnega dogovora o postopni rasti bruto plač in postopnem zmanjševanju obdavčitve. Saša Mrak, izvršna direktorica združenja, poudarja, da bi tak dogovor državi kljub znižanju davkov prinesel več prilivov zaradi višjih plač, zaposlenim pa višje neto plače. S tem dogovorom in višjimi plačami bi preprečili tudi nadaljnje odhajanje najboljših kadrov in spodbudili vračanje tistih, ki so odšli.
Naklonjenost vlade
Premier Marjan Šarec je že večkrat govoril o davčnih ukrepih, ki naj bi končno prinesli razbremenitev plač, hkrati pa se razmišlja o večji davčni obremenitvi dobičkov in kapitala. Kot je pred nekaj dnevi dejal predsednik vlade, naj bi vlada predlog pripravila do junija. Znan podpornik ideje o razbremenitvi plač je tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Tudi na sredinem srečanju združenja je poudaril, da je že strokovni svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, ki deluje pod okriljem ministrstva, predlagal, da vlada in gospodarstvo pripravita skupni dolgoročni načrt za rast plač. »Višje plače in višja dodana vrednost morajo biti cilj vseh nas, so pa tudi odgovornost vseh nas,« je dejal minister.
Kaj menijo politiki?
V stranki Desus idejo o davčni razbremenitvi plač podpirajo le, če bo vlada našla vire, ki bodo nadomestili izpad prihodkov v državno blagajno. Ob tem so dodali, da menijo, da je zvišanje neto plač predvsem domena gospodarstvenikov, in ne vlade. V SD prav tako zagovarjajo davčno razbremenitev ljudi, ki se preživljajo z dohodki iz dela, prav tako kot Desus pa menijo, da brez dviga plač s strani podjetij pravega učinka ne bo. V NSi davčno razbremenitev plač podpirajo že več let, a so bili s svojimi predlogi do zdaj neuspešni, razbremenitev plač pa bi podprli tudi v SNS.
Gospodarstveniki si želijo do leta 2025 dodano vrednost na zaposlenega dvigniti s 43.000 na 60.000 evrov, izvoz pa s 35 milijard na 50 milijard evrov.
Za koliko bi se zvišala plača?
Gospodarstveniki so si sicer že na decembrskem vrhu, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije, izbrali šest ciljev za dosego razvojnega preboja. Med njimi so do leta 2025 doseči dvig neto dodane vrednosti na zaposlenega s 43.000 na 60.000 evrov, dvig povprečne mesečne bruto plače z dobrih 1600 na 2300 evrov ter povečanje izvoza z dobrih 35 na 50 milijard evrov. Gre za optimistične cilje, vsaj kar zadeva povprečno bruto plačo. Od leta 2008 do 2017 je povprečna bruto plača narasla za 236 evrov. Če bi v naslednjih šestih letih dosegli dvig za več kot 600 evrov, bi Slovenija s takšnim preskokom postala evropski Singapur.
Pravi čas
Banke svarijo pred novo recesijo in finančno krizo, gospodarstvo se ohlaja in rast upočasnjuje. Mi pa se pogovarjamo o manjših davkih in višjih plačah. Je trenutek pravi? Pri Desusu menijo, da je za spremembo davkov vedno pravi čas, pri NSi, da je treba izkoristiti obdobje, ko smo še v konjunkturi, tudi pri SD ne vidijo zadržkov za sprejetje ukrepov.
Kaj naj se spremeni?
Kot pravi Saša Mrak, bi morali dvig produktivnosti doseči tako, da bi z enakimi sredstvi naredili več, ne da bi se ob tem povečala obremenitev zaposlenih. Možnosti za to vidi v digitalizaciji in digitalni transformaciji. Razbremenitev plač pa bi lahko dosegli z znižanjem dohodnine. Ker sta tako zdravstvena kot pokojninska blagajna že ob obstoječih prispevkih popolnoma prazni, je znižanje davka na dohodek skoraj edina možnost, ki jo vlada ima. V SD pa menijo, da bi lahko pozitivne učinke dosegli tudi z ukrepi za rast plač iz naslova delovne uspešnosti in kolektivnih letnih nagrad.
