V državni proračun se je od januarja do novembra steklo 9,04 milijarde evrov, kar je za 12,4 odstotka več kot v istem obdobju lani. Odhodki so rasli počasneje: zvišali so se za 1,3 odstotka, na 8,31 milijarde evrov. Proračun je imel tako 729,7 milijona evrov presežka, medtem ko je bil v istem obdobju lani še v primanjkljaju.
Da je državna malha tako polna, je delno zaslužna gospodarska rast, delno pa izredni prihodki. Sprostile so se namreč rezervacije v NLB, ki si jih je država izplačala v obliki dividend, prejeli pa smo tudi zadržana sredstva iz EU. Ker se pričakuje, da se bodo stroški države v zadnjem letošnjem mesecu zvišali, bo presežek na koncu malce manjši, a še vedno znaten. Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir prihodkov državnega proračuna, so v 11 mesecih znašali 7,54 milijarde evrov, kar je sedem odstotkov več kot v istem obdobju lani. Pri tem so se prihodki od dohodnine povečali za 16,4 odstotka, prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb za 9,3 odstotka, prihodki od DDV pa za 7,6 odstotka. To dokazuje, da se domača potrošnja krepi.
