Šarec je v komentarju predloga ustavne obtožbe dejal, da ni naklonjen možnosti, da bi se s spremembo ustave zaobšla ustavna odločba, pač pa bi bilo treba najprej uresničiti odločbo, šele nato pa morda spremeniti ustavo. Zagotovil je, da se bodo o rešitvi glede financiranja zasebnega šolstva dogovorili na ravni vlade, nato pa predlagali rešitev, ki bo zadostila odločbi ustavnega sodišča. Na vprašanje, ali gre za rešitev, o kateri so se v okviru koalicijskih pogajanj dogovarjali z NSi, je potrdil, da obstaja tudi ta možnost.
O še eni odločbi ustavnega sodišča, tisti, ki predvideva spremembo volilnega sistema, pa je premier dejal, da je sam naklonjen ukinitvi okrajev in preferenčnemu glasu. Je pa dodal, da ima LMŠ v DZ le 13 glasov in da so tu na potezi tudi drugi.
Sindikati, zdravstvo in upokojenci
Šarec je komentiral tudi drugo aktualno politično dogajanje. Na vprašanje, od kod denar za uresničitev dogovora s sindikati javnega sektorja, je odvrnil, da bi še veliko več stalo, če dogovora ne bi dosegli. Da se bodo varčevalni ukrepi sprostili, se je vedelo že prej, je pojasnil.
Številni izzivi so se nakopičili na področju zdravstva. Kot je navedel premier, imamo problem organizacije, kadrov, nedelujoče informacijske tehnologije pa tudi problem javnih naročil. Najprej je po njegovih besedah treba rešiti ta vprašanja, potem se bo vedelo, koliko denarja je ta hip zdravstvo sposobno porabiti. Če ne vemo, kam bomo ta denar dali in za kaj se bo porabil, po njegovih besedah nismo naredili nič.
Je pa Šarec prepričan, da je vlada sposobna izpeljati tudi manj všečne ukrepe, kot je denimo zmanjšanje porabe. Med ostalimi tovrstnimi ukrepi je navedel popravke pokojninskega zakona v smislu minimalnega zvišanja upokojitvene starosti. Prav tako bo po njegovih besedah treba poskrbeti za to, da bodo upokojenci lahko delali, če bodo to želeli. Izziv vidi tudi v smiselni prenovi zakona o javnih naročilih.
Drugi tir
Investicijskega načrta za drugi tir premier Šarec še ni videl, verjame pa, da ga bo po novem letu. Potrdil je, da z Madžarsko v tem smislu še ni bil sklenjen še noben dogovor, in dodal, da so še druge zaledne države, ki bi lahko pri projektu sodelovale. Med drugimi infrastrukturnimi nalogami je omenil tudi tretjo razvojno os, pri čemer je poudaril, da se bo moral Dars dejavneje vključiti v projekt.
Šarec še ni "vrgel puške v koruzo", kar se tiče prodaje Abanke. Meni, da je treba preveriti vse opcije in ugotoviti, ali je to res nujno.
Premier se je dotaknil tudi sodobnih varnostnih izzivov. Pred dogajanjem v svetu si ne smemo zatiskati oči, tudi radikalizem je prisoten. Vendar pa po njegovih besedah ne gre nasedati nobenim ekstremnim stališčem - ne tistim, ki strašijo, in ne tistim, ki zanikajo vsakršno nevarnost, je dejal. Tudi nakup oklepnikov za Slovensko vojsko je po njegovih besedah v prvi vrsti namenjen naši varnosti, obenem pa je naš prispevek h globalni varnosti.
Ni več čas za delitev
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je Šarec še poudaril, da je po 30 letih lastne države čas, da se nehamo deliti na domoljube in na tiste, ki naj to ne bi bili. Vse priznanje premier daje osamosvojiteljem, kot so Lojze Peterle, Igor Bavčar in Janez Janša. Brez njih gotovo ne bi bilo samostojne države, vendar jim to ne daje pravice, da danes poslušamo, kdo je bil na kateri strani. Tudi tedanje predsedstvo je po prepričanju Šarca dalo prizadevanjem za samostojno državo svoj pečat.
Na vprašanje, ali bo vlada dokončala mandat, pa je predsednik vlade odgovoril, da sam in njegova stranka te vlade zagotovo ne bodo rušili.
