Minister za zdravje Samo Fakin je na današnji novinarski konferenci napovedal, da se bo ministrstvo v letu 2019 najbolj posvetilo upravljanju javnih zdravstvenih zavodov in bo za to področje tudi pripravilo "mini" zakon, ki bo zaostril odgovornost uprav in nadzornikov. "Grob osnutek" zakona bo po njegovih besedah nared predvidoma do konca januarja.
"Ključni problem so neustrezna orodja, ki jih imajo direktorji za upravljanje bolnišnic," je opozoril Fakin in pojasnil, da bodo z zakonom o upravljanju javnih zdravstvenih zavodov uvedli pojma uprava in nadzorni svet ter se poslovili od svetov zavodov. Po njegovih besedah bodo odgovornost uprave in nadzornikov zaostrili "z osebno odgovornostjo in premoženjem, kot je to v gospodarskih družbah".
Novi zakon bo opredelil tudi "ustrezno nagrado upravi, ki bo sorazmerna nagradam v gospodarskih družbah, podobne velikosti in obsega", je navedel Fakin. Po njegovem mnenju je našteto eden izmed osnovnih pogojev za učinkovito upravljanje celotnega sistema: "Ne pa da mi z ministrstva dajemo soglasja za napredovanje kateregakoli delavca v bolnišnici ali pa soglasja za delo preko polnega delovnega časa."
Za zatesnitev nekontroliranega odtekanja denarja
Minister je ob tem poudaril, da stalno in okrepljeno spremljajo poslovanje bolnišnic ter potek sanacije v skladu z zakonom. "Treba je zatesniti nekontrolirano odtekanje denarja in se okviriti v sredstva, ki so na voljo pri zavodu za zdravstveno zavarovanje," je izpostavil minister. Po njegovih besedah so lani in letos za skrajševanje čakalnih dob namenili po 35 milijonov evrov, "nekaj podobnega pa se obeta tudi v prihodnjem letu".
V zvezi z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je Fakin dejal, da se v tem mesecu pospešeno dogovarjajo z ljudmi, ki bodo sodelovali pri njegovi pripravi. Napovedal je, da bodo besedilo zakona, ki ga je pripravila že prejšnja ekipa na ministrstvu, dali v strokovno usklajevanje. Izrazil je upanje, da bodo v prvi polovici leta 2019 zbrali dovolj uporabnih mnenj širše strokovne javnosti in pripravili osnutek.
Fakin se je dotaknil tudi priprave pravilnika o poklicnih boleznih. Po njegovih besedah ministrstvo čaka še en krog pogajanj z delodajalci. "Vendar je že prevladalo spoznanje, da ta pravilnik rabimo in ni več nasprotovanj. Dogovoriti je treba le še postopke, po katerih se bodo obravnavali morebitni regresni zahtevki," je dodal.
Po nedavni odločitvi ministrstva program otroške kardiologije in kardiokirurgije ostaja v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Fakin je pojasnil, da zaenkrat še niso izbrali zunanjega revizorja, ki bo preverjal usklajenost programa z mednarodnimi strokovnimi standardi. Dejal je, da se pogovarjajo z dvema morebitnima izvajalcema, vendar zaenkrat še ni želel govoriti o imenih.
V zvezi s področjem dolgotrajne oskrbe je minister poudaril, da se vzpostavlja tudi širše politično soglasje, da področje ostane v domeni ministrstvu za zdravje: "Končne odločitve še ni, so pa v teku že trije pilotni projekti." Predlog sprememb zakona o pacientovih pravicah pa bo predvidoma nared v treh mesecih.
Med prednostnimi nalogami za leto 2019 je Fakin napovedal tudi "dvig določene produktivnosti in prestrukturiranje nekaterih programov s presežkom". Izrazil je pričakovanje, da bodo že v prihodnjem letu nekatere čakalne dobe, kot npr. pri preiskavah z magnetno resonanco in CT, bistveno krajše. Določili bodo tudi število prvih pregledov v specialističnih ambulantah, ki jih mora ta dnevno opraviti.
"S tem bomo prioriteto preusmerili z vseh pregledov na prve. Določitev njihovega števila v specialističnih ambulantah bo zagotovo eden večjih izzivov," je dodal.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko pa je na današnji novinarski konferenci napovedala, da bodo vsekakor v kratkem pripravili predlog celovitega razvoja primarne zdravstvene dejavnosti, "vključno s prenovo plačilnega modela, ki bo nagrajeval večji obseg dela in storitev ter delo v odročnih krajih". Ob tem se je odzvala na aktualna opozorila družinskih zdravnikov o njihovi preobremenjenosti.
Spomnila je, da so že v splošnem dogovoru za letošnje pogodbeno leto okrepili primarno zdravstveno dejavnost za 43 timov splošnih ambulant in deset timov otroškega in šolskega dispanzerja v skupni vrednosti 3,6 milijona evrov. Prav tako so z aneksom 2 k splošnemu dogovoru dodali še devet timov splošnih ambulant oziroma ambulant družinske medicine.
Po napovedih Vračkove bodo v primarno zdravstveno raven v prihodnje usmerili več denarja, prav tako podpirajo povečanje števila razpisanih mest za specializacije iz družinske medicine, pediatrije ter ginekologije in porodništva, s čemer bi zagotovili ustrezno mrežo specialistov na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.
Fakin je tudi napovedal, da bodo diplomirane medicinske sestre v prihodnje v večji meri vključili v delo splošnih ambulant, kar bo dodatno razbremenilo zdravnike. Ob tem pa je spomnil, da obisk teh ambulant v zadnjih letih nekoliko upada.
