V razpravi so se sicer kresala mnenja o smiselnosti zviševanja minimalne plače in ne vseh neto plač ter o ustreznosti socialnega dialoga, v katerem je potekala dosedanja obravnava.
Predlog, ki so ga pripravili v Levici, s podpisi pa so ga podprle tudi vse koalicijske poslanske skupine, predvideva, da bi se minimalna plača s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega bi iz minimalne plače izključili vse dodatke, z letom 2021 pa uvedli formulo za njen izračun, po kateri bi morala biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po trenutnem izračunu to pomeni 736 evrov.
Očitki
Vložitev predloga in podpora koalicije je razburila delodajalske organizacije, ki so poudarile, da mora biti določanje minimalne plače predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji. Pomanjkanje socialnega dialoga je bil tudi eden glavnih poslanskih očitkov predlagateljem, kritike pa je bilo slišati tako iz vrst opozicije kot koalicije. Kot so v razpravi poudarili v SMC, predlog predstavlja "poskus obvoda že tako razrahljanega socialnega dialoga."
Pripombe so se vrstile tudi glede izločitve vseh dodatkov, ki se marsikomu zdi prehitra. Še posebej pozorni bi morali biti glede izločitve dodatka na delovno dobo, saj bi lahko to še poslabšalo konkurenčnost starejših iskalcev zaposlitve, je poudarila Mojca Žnidarič iz SMC.
Dinamiko uveljavitve posameznih rešitev bi bilo smiselno prilagoditi tudi po mnenju vlade. "Z vidika predvidljivosti poslovnega okolja je namreč neprimerno, da se spremembe, sprejete decembra 2018, začnejo uporabljati že januarja 2019," so z vlade sporočili po današnji dopisni seji.
Vprašanje formule in datuma izločitve dodatkov iz minimalne plače je sicer še odprto, predloge pa bodo vladne stranke in Levica, ki so predlog za današnje prvo branje v DZ uskladili v sredo, usklajevali v nadaljnjem postopku v DZ.
