Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) je lani 268.000 ljudi (13,3 odstotka) živelo z dohodkom, ki je bil nižji od praga tveganja revščine. Mesečni razpoložljivi neto dohodek teh ljudi je bil nižji od 636 evrov na odraslega člana gospodinjstva.
STANJE BOLJŠE, A NE POVSOD
Na splošno se je število revnih v državi v primerjavi z letom 2016 zmanjšalo za 12.000 oziroma 0,6 %, a ne v petih slovenskih regijah. Medtem ko je na primer v letu 2016 pod pragom revščine živelo 49.000 Podravcev, se je lani ta številka povzpela na 52.000. Več ljudi, ki so živeli z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo le še v osrednjeslovenski regiji (60.000), kjer je sicer največ prebivalcev. Najmanj revnih pa je v primorsko-notranjski (4000) in zasavski statistični regiji (7000).
Sicer pa se je v primerjavi z letom prej delež oseb z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, poleg podravske zvišal še v obalno-kraški, posavski, koroški in savinjski regiji, medtem ko se je znižal v sedmih regijah.
Podatki še kažejo, da je bila stopnja tveganja revščine najvišja v posavski (18,5 %) in podravski statistični regiji (16,4 %), najnižja pa v primorsko-notranjski (8,4 %) in goriški statistični regiji (9,8 %).
POSEBEJ IZPOSTAVLJENI UPOKOJENCI
Statistika pravi, da je med vsemi 268.000 osebami, živečimi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, največ, kar 78.000 upokojencev (ali 15,9 % vseh upokojencev; od tega 54.000 upokojenih žensk in 23.000 upokojenih moških), 56.000 je bilo delovno aktivnih (ali 6,6 % vseh delovno aktivnih; od tega 32.000 zaposlenih in 24.000 samozaposlenih), 51.000 brezposelnih (ali 41,8 % vseh brezposelnih), 49.000 mladoletnih otrok (ali 12,8 % vseh otrok), 34.000 pa je bilo drugih oseb (ali 19,1 % vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov, drugih neaktivnih in nerazvrščenih oseb).
SITUACIJO LEPŠAJO SOCIALNI TRANSFERJI
Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi bila stopnja tveganja revščine precej višja, 24-odstotna. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, pa bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 41,5 %, izpostavljajo na Sursu: »Socialni transferji so stopnjo tveganja revščine znižali za 0,3 odstotne točke bolj kot v prejšnjem letu, pokojnine pa za 0,6 odstotne točke bolj kot v prejšnjem letu. Ti podatki kažejo, da so vse oblike socialnih transferjev, vključno s pokojninami, v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine.«
IZOLIRANI ZARADI REVŠČINE
Na statističnem uradu pa opozarjajo, da je še posebej problematična dolgotrajna revščina, saj si ljudje zaradi nje ne morejo privoščiti nekaterih dobrin, storitev in dejavnosti, ki so običajne za družbo, v kateri živijo, in se zaradi tega oddaljijo od socialnega okolja ali se celo izolirajo iz družbe.
»Pod pragom tveganja revščine je v tekočem letu in v vsaj še dveh od treh predhodnih let lani živelo 8,2 % ali 148.000 oseb, v letu prej pa 8,5 % (v EU 11 % ali vsak deveti). V letu 2016 je imelo nižjo stopnjo dolgotrajnega tveganja revščine od Slovenije deset držav članic EU. Najnižjo so imele Češka (4,3 %) in skandinavske države, najvišjo pa Romunija (20,2 %),« še poročajo.
