Danes je dan, ko trepetajo srca številnih mamic, ki so izgubile otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. Življenje jim je namenilo trpko izkušnjo, zaradi katere korak ne bo nikoli več tako lahek in brezskrben. Postale so del zgodbe, ki se ne bi smela nikoli zgoditi in zaradi katere je njihov pogled na svet obarvan z grenkobo in sivimi odtenki.
Življenje ne izbira, tema se prikrade tudi v trenutkih največje sreče, zato ne odvračajte pogleda, ker se vam ob misli na smrt otroka besede okorno kotalijo iz ust. Tišina in brezbrižnost sta kot sol na rano, ki je ne blažijo niti urini kazalci. Ti otroci bodo za vedno ostali manjkajoči kamenček mozaika v svetu in srcu njihovih staršev. Spoštujmo to.
''Verjamem, da se je najlažje obrniti stran, si zatisniti oči in ušesa. Ampak to tako presneto boli. Kot da moj otrok ni vreden, da se o njem govori, kot da svet ne priznava, da je obstajal. Pa je obstajal in še vedno je del mene! Zato mi ne govorite, da bom imela druge otroke in da gre življenje dalje. Del mene je ostal v zibelki, kjer je zavedno zatisnil oči. In tega, verjemite mi, pač ni mogoče pozabiti. Objem vsem mamicam in očkom, ki bi morali k sebi prižemati svoj zaklad, a mu namesto objema prižigate svečko.'' – mami Maja
Bolečina rodila objem za vse žalujoče starše
Da stiska staršev ne ostaja nemi krik v svetu sklanjajočih se obrazov, si prizadeva društvo Solzice, ki pod taktirko srčne mamice Petre Urek skrbi za žalujoče starše in njihove družine. Njena vloga je neprecenljiva, iz lastne bolečine je namreč stkala društvo, ki nudi oporo v težkem obdobju soočanja z izgubo otroka.
15. oktober – dan, ko na belih balonih v nebo poletijo sporočila
15. oktobra vsako leto obeležujemo Mednarodni dan otrok, ki so umrli med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. Tudi letošnje leto so se starši in svojci zbrali v spominskih parkih oz. na pokopališčih po Sloveniji.''Ob zvokih pesmi in nagovoru spustimo bele balone, s posvetili za naše otroke, v nebo. To je letni ritual, ki ga žalujoči starši še kako močno potrebujejo. To je dan otrok, ki so umrli zelo zgodaj oz. sploh še niso začeli živeti. Pa vendar, to je smrt. To je izguba otroka ne glede na to koliko je bil star,'' pojasnjuje Urekova, ki je tudi letošnje leto v ljubljanskem Parku zvončkov organizirala s čustvi prežet spomin na pokojne otroke.
Petra je prisotne objela s pozdravnim nagovorom in nežnimi recitali, v besedo vtkana čustva je med svojce ponesla novinarka, govorka in pisateljica literarnih poslovilnih besedil Vesna Meško, srčne glasbenice iz Ženskega kvarteta, ki so hkrati ustanoviteljice skupine MJAV, pa so prisotne zazibale s čutečimi melodijami, ki so kot vedno segle do srca. ''Z veseljem smo se odzvale povabilu, letos že drugič, saj čutimo veliko empatijo z vsemi starši. Z našim čutnim in nežnim petjem lahko takemu dogodku dodamo tolažilno noto. Velikokrat nam ljudje rečejo, da se ob našem petju počutijo mirne in potolažene in upamo, da je bilo tudi tokrat tako,'' so ob koncu dogodka strnile misli pevke.
