V poslanskih vrstah LMŠ, SMC in SAB so jih nasledili nadomestni poslanci. Med njimi so nekdanji poslanci, novinarka, učitelj in športniki, ki je bil pred leti obtožen sodelovanja v nelegalnih športnih stavah.
Iz poslanskih vrst se je tako poslovil predsednik SMC Miro Cerar, ki je prevzel vodenje ministrstva za zunanje zadeve. V DZ se na izpraznjeni stolček vrnača Jani Möderndorfer, ki je bil poslanec SMC že v preteklem mandatu.
Ministrstvo za gospodarstvo tudi v mandatu te vlade vodi Zdravko Počivalšek, ki je bil na parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca SMC. V poslanskih klopeh ga je nadomestil nekdanji nogometaš Gregor Židan.
Poslanca LMŠ Rudija Medveda, ki je prevzel funkcijo ministra za javno upravo, je v poslanskih vrstah nadomestila novinarka, producentka in urednica Nina Maurovič.
V vlado sta odšla tudi dva poslanca SAB. Minister brez resorja za področje Slovencev v zamejstvu in po svetu je postal Peter Jožef Česnik, na njegovo mesto pa je sedla nekdanja poslanka Maša Kociper. Marka Bandellija, ki bo kot minister brez listnice skrbel za področje razvoja in kohezijske politike, pa je nadomestil gimnazijski profesor biologije Andrej Šušmelj.
GREGOR ŽIDAN
Leta 1965 rojeni nogometaš je svojo poklicno pot začel kot orodjar v Iskri Videomatiki na Pržanu. Sprva je opravljal vajeniško dobo, nato pa je kot vsak delavec izkusil delo od 6. do 14. ure. Kot je dejal v enem od intervjujev, mu je prav to dalo vedeti, kako težek je delavski kruh. A njegov pravi poklic je nogometaš. Začel je v Olimpiji, nato je presedlal v Dinamo in se vrnil v Slovenijo, kjer je odigral pomembnejše tekme za NK Maribor. Vmes je kot izredni dijak zaključil srednjo ekonomsko šolo. Poskusil je tudi študij na fakulteti, a se ni izšlo. Ko je ob prestopu v Dinamo prejel prvo zajetno vsoto denarja, je v misli na prihodnost kupil lokal in ga poimenoval Gregorino. Slednjega sicer oddaja v najem. Po končanju svoje športne kariere se je ukvarjal še z zavarovalništvom, dobavo športne opreme, dolga leta pa pri Olimpiji dela kot trener mlajših selekcij. Na Židanu najdemo tudi črno piko. Leta 2012 se je namreč znašel v aferi nezakonitih stavnic Kosta, skupaj z Goranom Šukalom, Nastjo Čehom in drugimi. Obtožnica ga je takrat bremenila, da je v stave vplačal 513.590 evrov.
ANDREJ ŠUŠMELJ
Zamenjava za Marka Bandellija je profesor biologije na Gimnaziji Nova Gorica Andrej Šušmelj. Kot sam rad poudari, se je rodil v letu, ko sta izšli Satisfaction Rolling Stonesov in Help! Beatlov. O realnosti življenja in razkoraku med sanjami in resničnostjo se je naučil kaj kmalu. V svojih gimnazijskih letih je razmišljal o študiju medicine, igralstva na AGRFT, novinarstva in prava, na koncu pa je diplomiral iz biologije. O tem, kako priljubljen je Šušmelj na šoli, priča ocena na dijaški spletni strani profesorji.net, kjer dijaki ocenjujejo profesorje. Zaslužil je oceno 3,5/5. Šušmelj je bil tudi član strokovne komisije za oceno programov tehnične kulture v Mestni občini Nova Gorica. Od srednješolskega učitelja se v parlamentu najverjetneje lahko pričakuje delovanje predvsem na šolskem področju, kar je že izkazal z jasnim mnenjem, da bega možganov ne bomo mogli preprečiti, lahko pa ga omejimo. Šušmelj se bo z nastopom mandata poslanca najverjetneje poslovil še od svoje druge službe: ob vikendih je namreč tudi radijski voditelj na eni od lokalnih radijskih postaj.
NINA MAUROVIČ
Štiridesetletna Zasavka Nina Maurovič je po izobrazbi je industrijska oblikovalka. Slovenci smo jo prvič spoznali kot tekmovalko v resničnostnem šovu Big Brother, čemur je sledila še pevska kariera – na youtubu najdemo šopek njenih videospotov. Še lanskega septembra je naznanjala glasbeno kariero tudi v Londonu, zdaj pa bo sedla med poslanke in poslance. Profesionalna pot jo je vodila od televizijske novinarke, kreativne in izvršne producentke pa vse do urednice. Sama pravi, da je zapisana medijem. Maurovičeva je v zasebnem življenju mama devetošolca, prosti čas pa najraje preživlja v naravi.
MAŠA KOCIPER
Leta 1972 rojena Mariborčanka se vrača v parlament. Spomnimo se je lahko iz leta 2011, ko je bila na listi Pozitivne Slovenije izvoljena za poslanko in bila na ustanovni seji kot prva ženska predlagana za predsednico državnega zbora. V prvih dveh krogih je kandidirala proti Borutu Pahorju, medtem ko jo je v tretjem krogu premagal Gregor Virant (Pahor v tretjem krogu ni vložil kandidature). Pozneje na seji so ustanovili Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje Državnega zbora Republike Slovenije in za predsednico izvolili Kociperjevo. A vrnimo se na začetek njene kariere. Leta 1996 se je zaposlila kot svetovalka v državnem zboru, kjer je ostala do leta 2000, ko se je zaposlila v agenciji Pristop. Na pravni fakulteti v Ljubljani je leta 1997 diplomirala z nalogo Funkcije predsednika republike v parlamentarnem sistemu in opravila še pravniški državni izpit. Leta 2000 je postala vodja službe za odnose z javnostmi in službe za alternativno reševanje sporov (mediacijo) na Okrožnem sodišču v Ljubljani, tam pa je ostala do leta 2007. Leta 2006 in 2010 je bila izvoljena v Mestni svet Mestne občine Ljubljana na Listi Zorana Jankovića.
JANI MÖDERNDORFER
Leta 1965 rojeni Möderndorfer je zaključil program srednjega izobraževanja za zdravstvenega tehnika in opravil certificiranje nacionalne poklicne kvalifikacije za tolmača slovenskega znakovnega jezika. Kasneje je bil s tem poklicem tudi samozaposlen. Delovne izkušnje je začel nabrati v domu starejših občanov v Ljubljani, kasneje v kirurških službah v UKC. V politiko je vstopil v poznih osemdesetih letih kot aktivist takratne mladinske organizacije ZSMS, kjer je bil tudi zaposlen. Nato se je vrnil v zdravstvo, v UKC, ter kasneje na onkološki inštitut. V prvih letih novega tisočletja je bil zaposlen v Liberalni demokraciji Slovenije. Od leta 2006 pa do 21. decembra 2011 je bil tudi podžupan Ljubljane in nato poslanec. Leta 2014 je bil med soustanovitelji Zavezništva Alenke Bratušek in bil na njihovi listi tudi izvoljen v državni zbor. Septembra 2015 je zapustil tako stranko Zavezništvo Alenke Bratušek kot poslansko skupino ter se pridružil Stranki modernega centra. Poleg tega je bil leta 2010 imenovan za začasnega, naslednje leto pa za rednega predsednika Košarkarskega kluba Union Olimpija, na položaju je ostal do leta 2017.
