Gre za hude poškodbe z ohromitvijo nekaterih ali vseh udov, pri vseh bolnikih pa del okvare kljub fizioterapiji ostane.
POZOR, PRIHAJA SEZONA SLIV!
Vzroki za poškodbe so različni. »Ugotavljamo, da se povečuje delež poškodb zaradi različnih padcev, temu sledijo delovne poškodbe, športne poškodbe in poškodbe ob skoku v vodo,« je pojasnil vodja oddelka za rehabilitacijo bolnikov z okvaro hrbtenjače v URI Soča Rajmond Šavrin. Letos je bila za številne padce kriva tudi obilna sezona češenj. Ob tem je Šavrin opozoril, da so bogato obrodile tudi slive, ki veljajo za izredno nevarno drevo. V Evropi se sicer letno poškoduje 20 ljudi na milijon prebivalcev. Dve tretjini poškodovanih je moških, tretjina pa žensk. Poškodujejo se sicer večinoma mladi do 30. leta in starejši. Šavrin je pojasnil, da gre pri starejših za kombinacijo dela in sočasne bolezni, ko se denimo osebi na drevesu zvrti in pade. Polovica poškodb hrbtenjače pa nastane zaradi bolezni.
Barbara Slaček, bolnica s poškodovano hrbtenjačo: »Če bi vsak dal en kamenček v mozaik za skupno dobro, bi bilo tudi posledic poškodb veliko manj.«
Obravnava se med bolniki razlikuje glede na prognozo in popolnost ali nepopolnost okvare, je dejal svetovalec na oddelku Janez Špoljar. Pri nekaterih bolnikih uspejo vzpostaviti tudi stojo in hojo. Šavrin je ocenil, da se večina poškodovanih vrne v domače okolje.
CESTNA PRAVILA IMAJO NAMEN!
S poškodbo hrbtenjače se spopada tudi Barbara Slaček, ki si je hrbtenjačo poškodovala v prometni nesreči. Kljub poškodbi poskuša živeti normalno in aktivno življenje, veliko se ukvarja s športom. Ob tem je poudarila, da imajo cestna pravila namen. »Če bi vsak dal en kamenček v mozaik za skupno dobro, bi bilo tudi posledic poškodb veliko manj,« je povedala.
Na posledice poškodb hrbtenjače opozarjajo tudi v Zvezi paraplegikov Slovenije. V ta namen organizirajo številne preventivne aktivnosti, delujejo pa tudi na oddelku URI Soče. Po besedah predsednika zveze Daneta Kastelica dajejo bolnikom upanje in spodbudo za kakovostno življenje.
Ob tem je Kastelic izpostavil, da osebe s poškodbo hrbtenjače lahko hodijo na delo ali se ukvarjajo s športom. Med vidnejšimi športniki s poškodbo hrbtenjače so denimo strelec Franci Pinter, smučar Jernej Slivnik, atletinja Tatjana Majcen Ljubič, atlet Henrik Plank ter igralki namiznega tenisa Andreja Dolinar in Mateja Pintar.
