Prijavna točka Spletno oko deluje v okviru Centra za varnejši internet, ki ga koordinira Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ustanovljena je bila septembra 2006, medtem ko so uporabniki spleta lahko nezakonite vsebine začeli prijavljati marca 2007, ko je bila zagotovljena tehnološka platforma, oblikovana spletna stran www.spletno-oko.si in vzpostavljeno sodelovanje s policijo.
Na globalni ravni so sicer skupaj obravnavali 87.930 prijav posnetkov spolnih zlorab otrok.
Najbolj dobičkonosna dejavnost
Posnetki spolnih zlorab otrok se v laični javnosti pogosto poimenujejo z izrazom otroška pornografija. Trgovanje s posnetki spolnih zlorab otrok je na internetu v zadnjih letih med najbolj razširjenimi, rastočimi in dobičkonosnimi dejavnostmi.
V zadnjih petih letih na Spletnem očesu opažajo povečevanje deleža posnetkov spolnih zlorab, na katerih so žrtve najmlajši otroci, stari do deset let. Izmed vseh prijav, ki jih je lani prejelo Spletno oko, se jih je kar 46 odstotkov nanašalo na takšne primere. Osem odstotkov vseh prijav pa se je nanašalo celo na otroke do vključno šestega leta starosti.
Za tistega, ki proizvaja, širi ali poseduje posnetke spolnih zlorab otrok, je predvidena kazen od šestih mesecev do petih let zapora.
Lani je bila sicer tipična žrtev deklica, stara med sedem in deset let, ki je na posnetku prikazana v erotičnih položajih, je zapisano v letnem poročilu Spletnega očesa, ki so ga objavili pred kratkim.
Kot ugotavljajo, od vključno leta 2014 na posnetkih spolnih zlorab kot žrtve prevladujejo deklice. Delež posnetkov, na katerih so prisotni večinoma dečki, skozi leta upada, v zadnjih dveh letih pa takšnih posnetkov sploh niso zaznali. Spletno oko je sicer lani zaznalo tudi občutno povečanje deleža posnetkov, na katerih so bile žrtve stare od 16 do 18 let.
67-krat je Spletno oko po zadnjih podatkih do konca lanskega leta ukrepalo v primerih prijav zlorab otrok na internetu na slovenskih strežnikih.
Spletno oko je enajstih letih delovanja prejelo 5197 prijav glede posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu, od katerih so jih 1418 posredovali policiji. Ob tem so 1187 prijav posredovali prijavnim točkam v tujini.
Postopek po prijavi
Ko uporabnik spleta odda anonimno prijavo, usposobljeni sodelavec Spletnega očesa pregleda vsebino in oceni, ali gre za kršitev kazenskega zakonika. Če gre za kaznivo dejanje, prijavo posreduje policiji.
Nadaljnji postopek je odvisen od tega, kje se nahaja spletni strežnik z nezakonito vsebino. Na slovenskih strežnikih sta bila lani shranjena dva posnetka.
Če se strežnik nahaja v Sloveniji, se s tem ukvarja slovenska policija, sicer posnetke spolnih zlorab otrok Spletno oko prijavi v bazo ICCAM. Gre za platformo za izmenjavo spornih prijav z drugimi prijavnimi točkami v tujini. O primeru obvestijo tudi policijo, ki nato o tem obvesti Interpol.
Slovenska policija, Spletno oko ali organi pregona in prijavne točke v drugih državah sprožijo ukrepe za čim hitrejšo odstranitev sporne vsebine pri ponudniku gostovanja. »Za čim hitrejšo odstranitev posnetka spolne zlorabe otroka je ključno globalno sodelovanje prijavnih točk, organov pregona in ponudnikov gostovanja,« še poudarjajo na Spletnem očesu.
Tako kot v prejšnjih letih je največ povezav s posnetki spolnih zlorab otrok, ki jih je obravnavalo Spletno oko, gostovalo na strežnikih Združenih držav Amerike. Od evropskih držav je bila na prvem mestu Rusija in za njo Nemčija.
Tudi na globalni ravni je lani največ nezakonitih posnetkov gostovalo na strežnikih v ZDA (43 odstotkov). Na drugem mestu je bila Nizozemska (19 odstotkov) in za njo Rusija (sedem odstotkov). Na globalni ravni so sicer skupaj obravnavali 87.930 prijav.
V Sloveniji do pet let zapora
V skladu s slovenskim kazenskim zakonikom osebi, ki zlorabi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske ali drugačne seksualne vsebine, grozi zapor od šestih mesecev do petih let. Enaka kazen je zagrožena za tistega, ki proizvaja, razširi, prodaja ali poseduje takšno vsebino.
