AmCham in stranka Levica sta že od samega začetka strankinega parlamentarnega delovanja na bojni nogi, saj ta zavrača kakršnokoli povezovanje s tistimi, ki »delujejo predvsem v interesu tujega kapitala.« Tako je AmCham Slovenije pred predsedniškimi volitvami gostila vse pomembne predsedniške kandidate, pred parlamentarnimi volitvami pa so na poslovni zajtrk prišli predstavniki vseh strank razen Levice. Na poslovno-ideološki raport so prišli Marjan Šarec (LMŠ), Matjaž Han (SD), Matej Tonin (NSi), Aleksandar Kešeljević (SMC), Andrej Šircelj (SDS) in Julijana Bizjak Mlakar (Desus).
Ameriška gospodarska zbornica Slovenije zato ne skriva nezadovoljstva nad neposlušnostjo Levice, sploh pa jih je razjezil nastop poslanke, ki je zahtevala izločitev vseh, ki so obremenjeni z AmCham Slovenija. »Razočarani smo nad takimi besedami in tovrstnega izključevanja ne razumemo, saj menimo, da sta temelj demokracije, kakor tudi AmCham Slovenija, prav dialog in sodelovanje. Zato tudi obžalujemo, da se Levica na naša vabila, bodisi na srečanja ali dogodke, kjer bi lahko soočili mnenja, ne odziva,« so takrat zapisali v izjavi za javnost in Levico javno povabili na spoznavanje.
Levica odgovarja: »Ne ameriškemu imperiju«
V stranki Levica so znova kategorično zavrnili posvet pri izpostavi ameriške gospodarske, saj menijo, da gre za največjo lobistično organizacijo v Evropi, ki je soodgovorna za nekatere najbolj zaskrbljujoče trende v ZDA in po svetu. Kot pravijo zbornica že več desetletij aktivno lobira proti okoljskim ukrepom, prispevala pa je tudi k uničenju sindikalnega gibanja v ZDA in krčenju delavskih pravic. »S propagandnimi in lobističnimi sredstvi ter preko financiranja političnih kampanj, ima ameriška gospodarska zbornica osrednjo vlogo pri destabiliziranju ameriške demokracije. Preko svojih mednarodnih izpostav pa zbornica širi in poglablja integracijo držav v neformalni imperij pod vodstvom ZDA, katerega primarni namen je zagotavljanje pogojev za čim bolj nemoteno globalno akumulacijo kapitala, na škodo delavcev, potrošnikov in okolja,« so zapisali.
V stranki so tudi opozorili, da AmCham nikakor ni apolitična organizacija, čeprav se kot taka rada predstavlja. »Različna srečanja, prireditve, medijske objave, neposredno lobiranje in konec koncev tudi javna pisma so aktivnosti, katerih cilj je poseči v javno razpravo ter vplivati na sprejem zakonodaje.« V stranki so tudi izpostavili poskus organizacije, da v Sloveniji komercializira javne storitve, predvsem zdravstvo. Kot primer navajajo raziskovalni projekt ekonomske fakultete, ki ga je skupaj z ameriškimi farmacevtskimi družbami in slovenskimi zasebnimi zavarovalnicami financirala AmCham. Medtem ko se je politika ravno pripravljala na nikoli izvršeno zdravstveno reformo, ki je predvidevala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je šel predlog EF v nasprotno smer. Predlagal je širitev zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, preoblikovanje javnih zavodov v gospodarske družbe, vstop zasebnih zavarovalnic v lastništva zdravstvenih organizacij in prodajo neučinkovitih zdravstvenih zavodov. V Levici pravijo, da si ameriške zasebne zavarovalnice lahko od tega obetajo kos pogače.
Ameriška gospodarska zbornica ni apolitična organizacija
Upoštevanje nasvetov AmCham bi pomenilo večjo fleksibilnost in prekarnost dela, komercializacijo javnih storitev, privatizacijo javnega premoženja, deregulacijo in nižje davke za najpremožnejše. Vse to, skupaj z dotičnim vabilom, predstavlja neposreden pritisk na demokratično izvoljene predstavnike ljudstva, da naj pod pretvezo splošnega razvoja družbe delujejo v interesu tujega kapitala, kar vključuje tudi razprodajo javnega premoženja. AmCham je namreč zagovarjal privatizacijo Telekoma Slovenije, Aerodroma Ljubljana in Nove kreditne banke Maribor. »S poceni prodajo javnega premoženja si lahko tuji centri moči, ki jih zastopa AmCham, obetajo hitre zaslužke, s prevzemom strateških podjetij pa širjenje svojega vpliva in zmožnost krojiti usodo Slovenije,« menijo v Levici in dodajajo, da je bila organizacija tudi podpornik spornega prostotrgovinskega sporazuma TTIP in še nekaterih drugih ukrepov, z zagovorništvom katerih se je znašla na napačni strani zgodovine. Kot kaže si bo Levica, vsaj kar zadeva ameriško gospodarsko zbornico, kavo še naprej kuhala sama.
