Roboti na delovnih mestih
Roboti v tovarnah so že stalnica, ki smo se je z lahkoto navadili. Dokler niso videti kot ljudje, ki za tekočim trakom pakirajo izdelke, nas ne motijo. Ti, ki pospešeno zasedajo novo vrsto delovnih mest, pa so neprimerno bolj prefinjeni in očem nevidni. To so namreč programi, ki fizične oblike nimajo, so pa čedalje uspešnejši v prepoznavanju naših želja in celo občutkov in znajo govoriti z nami. Govorimo o tako imenovanih socialnih robotih (angl. sobots), ki jih uporabljajo že milijarde ljudi. To so digitalni pomočniki oziroma osebni asistenti, kot so Applova Siri, Viv ali Cortana, s katerimi lahko govorimo in jim naročimo, kdaj naj nas zbudijo, dodajo sestanek v koledar, pošljejo sporočilo itn. Siri govori že nekaj jezikov, in bolj ko jo uporabljamo, bolj nas razume. Če česa ne razume, zna postaviti vprašanje, da razjasni našo željo.
S podobnimi roboti govorimo, kadar postavljamo vprašanja podpori potrošnikom pri velikih spletnih podjetjih, ter celo, če klepetamo na kateri od strani za spletne zmenke. Kmalu bodo tovrstni roboti znali tudi urejati rezervacije, iskati informacije, sprejemati naročila in podobno. V testnem obdobju so tudi že robotski pravniki, zdravniki, ki bodo postavljali osnovne diagnoze in, na našo žalost, tudi robotski novinarji.
Vsadki
Čeprav se razni merilci korakov in druge fizične aktivnosti dobro prodajajo, pa tudi različice, ki merijo srčni utrip, pritisk in podobno, se pametne ure niso tako dobro prijele, kot so mnogi pričakovali. Prihodnost bolj verjetno leži v vsadkih, pa naj se to sliši še tako grozljivo. Ocenjujejo, da 50.000 ljudi že nosi čip RFID. RFID je kratica za radiofrekvenčno identifikacijo in se nanaša na tehnologijo, ki za identifikacijo čipa uporablja radijsko frekvenco. Čipi RFID opravljajo podobno funkcijo kot črtne kode in magnetski traki, ki jih najdemo na osebnih dokumentih, nalepkah in embalažah izdelkov. Poleg identifikacije omogočajo tudi sledenje.
Na veliko jih uporabljajo za označevanje živali, v ZDA pa so že dovoljeni tudi za uporabo na ljudeh. Nekateri klubi in poslovni prostori se takšnih vsadkov že poslužujejo za identifikacijo VIP-članov in plačevanje pijače. Three Square Market, podjetje, ki izdeluje avtomate za pijačo in prigrizke, je eno prvih, ki je svojim zaposlenim ponudilo, da delavsko izkaznico zamenjajo za čip. Za to se jih je odločilo kar 50 od 80. Čip uporabljajo za »štempljanje« in plačevanje prigrizkov, večini pa se predvsem dobro zdi, da počnejo nekaj novega in posebnega. Pomisleki o zasebnosti in varnosti jih ne preganjajo preveč in očitno jih ne moti, da bi lahko podjetje nekoč te čipe uporabilo tudi za to, da jim šteje minute, porabljene na stranišču, ali spremlja njihovo gibanje tudi zunaj delovnega časa.
Elon Musk pa že dolgo sanjari o čipu za virtualno resničnost, ki bi ga nosili kar v glavi, in o čemer sanjari on, je tudi že v razvoju. Ljudi, ki bi bili pripravljeni v možganih imeti gumb, ki bi jih kadarkoli popeljal v namišljene svetove, pa je veliko več, kot si mislimo.
Genetsko spremenjeni človek
Leto 2016 je prineslo eno največjih revolucij v mikrobiologiji, saj je bila metoda spreminjanja DNA prvič uporabljena na človeškem zarodku, čeprav takem, ki je bil sestavljen le iz nekaj celic in obsojen na propad. Tehnika, imenovana CRISPR, zelo poenostavljeno, omogoča, da na želenem mestu razrežemo DNK, odstranimo poškodovani gen, ki povzroča bolezen ali okvaro, in ga nadomestimo s takim po svojem okusu. Znanstvenikom je že uspelo gensko spremeniti komarja, ki prenaša malarijo, da je odporen proti parazitu in ga ta ne more okužiti, teoretično pa bi s to metodo lahko ozdravili katero koli gensko bolezen. Nič čudnega torej, da CRISPR prinaša revolucionarne obete za medicino in upanje za neštete starše, a tudi vihar etičnih pomislekov. Poleg tega, da bi metodo hitro lahko zlorabili za estetske namene in večanje inteligence, še zdaleč ni zagotovila, da ne bi povzročila nepredvidenih sprememb genskega zapisa. Poleg vsega, kar bi lahko šlo narobe, pa se sprememba tudi deduje. Nanjo bi torej obsodili vse potomce spremenjenega otroka.
Tisk 3D na industrijskem nivoju
Tisk 3D napreduje z velikimi koraki in že kmalu bo nepogrešljiv del gradnje in proizvodnih procesov. Žerjavom se bodo pridružili ogromni tiskalniki, ki bodo tiskali od hiš do avtomobilov. Sčasoma si bomo lahko natisnili čevlje, omaro ali vazo po lastnem dizajnu ali modelu, ki ga bomo našli na spletu. Zelo verjetno bo po svetu hodilo več guccijev in diorjev, kot si jih ljudje zdaj lahko privoščijo, pa tudi bolj pisana paleta modelov z osebnim pečatom. Kar zadeva rezervne dele, bodo ti enkrat, ko bo tisk 3D na voljo v vsaki kopirnici, precej cenejši kot danes. Nekatera bolj vizionarska podjetja na svojih spletnih straneh že zdaj objavljajo programe za nadomestne dele, ki si jih lahko naložite brezplačno, kot del podpore kupcem. Danes se to sicer še ne splača, tako da si to lahko privoščijo nekateri, upajmo pa, da bodo tako radodarni tudi v prihodnje.
Samovozeča vozila
Investicije v razvoj avtonomnih vozil so gromozanske, vanje pa ne vlagata le Google in Tesla, ki ju po tem najbolj poznamo. Večina avtomobilskih gigantov razvija svoje prototipe ali pa je kupila tehnološka podjetja, ki so specializirana za področje vozil brez voznika. Tudi Uber že preizkuša taksije, ki vozijo sami. Pomisleki o varnosti do zdaj niso ustavili razvoja panoge avtonomnih vozil, ene tistih, ki bodo najbolj spremenile naša življenja v bližnji prihodnosti. Še vedno pa je vprašanje, kako kombinirati obe vrsti vozil v prometu, da bo možnost nesreč čim manjša.
Obogatena in navidezna resničnost
Po uspehu igrice pokemon go, v kateri nam zaslon mobilnega telefona pričara risane pošastke v prostor, kjer trenutno smo, so se investicije v razvoj obogatene resničnosti kar vsule in v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo poplavo zabavnih vsebin, ki bodo kombinirale resničnost in fantazijski svet. Prav tako je v silovitem porastu razvoj tehnologij navidezne resničnosti, ki nas – za zdaj z uporabo posebnih očal, v prihodnosti pa bomo najverjetneje nosili kar vsadke VR – popeljejo, kamor koli si želimo. Trenutno je razvoj najmočnejši na področju vojaškega urjenja, »treninga« operacij za kirurge in izobraževanja. Si predstavljate, kako zabavno je učenje, če lahko v tridimenzionalni tehniki vidite tiranozavra, ki lovi svoj plen, olupite telo kože in mišic do kosti ali od blizu opazujete sončni zahod na Marsu? Koliko časa bo prihranil virtualni ogled nepremičnin, ki bi nas morda zanimale? Koliko lažje se bo odločiti, kam na počitnice, če se bomo lahko navidezno sprehodili po bližnji plaži?
Kibernetske vojne
Kriminal se pospešeno seli na splet in nekateri napadi v zadnjih letih so bili tako masovni, da jih lahko označimo za prave kibernetne vojne. Od ugrabljanja osebnih računalnikov, zaradi katerega morda tudi vi nevede rudarite kriptovalute za nekoga, do zaklenjenih datotek podjetij, ki so za odklepanje morala plačati odkupnino, pa vse do napadov na vladne službe ter najpomembnejšo državno infrastrukturo. Tako so hekerji konec leta 2016 povzročili izpad elektrike v Ukrajini. Virus, ki je bil uporabljen, onemogoči najbolj kritične industrijske naprave in bi ga lahko uporabili tudi za napad na jedrsko elektrarno, na primer.
Pri napadu na ameriško kreditno družbo Equifax je hekerjem uspelo vdreti v najbolj osebne podatke kar 146 milijonov Američanov, vključno s številkami socialnih zavarovanj in kreditnih kartic. Yahoo je poročal o vdoru v sistem, ki je napadalcem omogočil vpogled v katerega koli od treh milijard (!) uporabniških računov, lani pa smo bili priča tudi napadom na podjetja v Sloveniji, ki jim je virus WannaCry onemogočil delovanje, dokler ne plačajo odkupnine. Isti virus, katerega izvor so bile državne službe Severne Koreje, je v Veliki Britaniji onemogočil delovanje urgenc in kirurgije.
NotPetya, še en izsiljevalski virus, je multinacionalke udaril junija lani ter predvsem v Rusiji in Ukrajini povzročil preglavice na letališčih, v javnem prevozu, oskrbi z elektriko in celo v delovanju ukrajinske centralne banke. Škode je bilo za več sto milijonov dolarjev.
Hyperloop
Med super hitrimi oblikami javnega prevoza, ki jih razvijajo, si posebno omembo gotovo zasluži Hyperloop, še en mega projekt ekscentričnega mogotca Elona Muska. Ultrahitri vlak, ki potuje skoraj s hitrostjo zvoka, vsekakor pa hitreje kot letalo, so že uspešno preizkusili. Hyperloop je vlak le po imenu. Pravzaprav gre za kapsulo, ki s pomočjo magnetnih sil potuje po podzemeljskem tunelu in naj bi razdaljo med Washingtonom in New Yorkom (350 km) premagala v 29 minutah. Ker se kapsula nikjer ne dotika tunela, drsi brez vsakih tresljajev, popolnoma tiho in zaščitena pred vremenskimi razmerami. Sanje Elona Muska so, da bi razdalje, ki jih zdaj premagujemo z letali, prepotovali veliko hitreje in le za ceno avtobusne vozovnice.
Dovoljenje za gradnjo v ZDA ustanovitelj PayPala, Tesle in SpaceXa že ima, za Hyperloop pa se zanimajo tudi v Evropi. Če bo projekt uspešen, ne bo samo manj gneče na avtocestah in manj onesnaževanja, verjetno bo to futuristično prevozno sredstvo spremenilo celotno pokrajino v okolici tras, saj ne bo nobene potrebe živeti v mestu, če bo do njega mogoče priti v nekaj minutah.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
