Za zapuščene živali v Sloveniji skrbi 16 zavetišč. Kot določa zakon, je zagotovitev zavetišča v pristojnosti lokalne skupnosti, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Oskrba za zapuščene živali je torej lokalna zadeva javnega pomena in se izvaja kot javna služba.
NADZOR
Zavetišča so dolžna dvakrat letno poročati o opravljenih nalogah lokalni skupnosti, za katero izvajajo javno službo, in enkrat letno upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo.
Strošek občine
Torej občine zagotavljajo sredstva za oskrbo zapuščenih živali, a kot določa zakon, le za 30 dni. Po preteku tega roka lahko zavetišča živali usmrtijo. Uradni podatki kažejo, da je bilo med letoma 2014 in 2016 zaradi tega usmrčenih 35 živali, k tej skrajno rešitvi pa naj bi se zatekli le dve od 16 zavetišč. Toda aktivisti, ki pomagajo zapuščenim živalim, menijo, da je usmrčenih živali veliko več, le da jih določena zavetišča skrivajo v statistiki.
Skrite smrti
»Živali usmrtijo, potem pa jih dajo v kletko in napišejo, da so umrle zaradi bolezni. Veterinarji, ki imajo pogodbe z zavetišči, seveda ne bodo delali proti sebi in take smrti potrdijo,« je dejala članica enega od društev za zaščito živali, ki ni želela biti imenovana. Povedala je, da so na lastne oči videli mrtve živali, ki so v kletkah zavetišč ležale tudi več dni. Tovrstnega početja naj skoraj ne bi bilo mogoče dokazati. Uradna statistika kaže, da je bilo med letoma 2014 in 2016 evtanaziranih 2505 živali zaradi veterinarskih razlogov (poškodbe, agonalna stanja, neozdravljive kronične bolezni, agresivni psi), od tega kar 80 odstotkov mačk, 16 odstotkov psov in štirje odstotki ostalih hišnih živali. Zavetišča so poročala tudi o 1026 poginjenih živalih (13 odstotkov psov, 85 odstotkov mačk).
Kaj se zgodi z živalmi? Vrnjene lastnikom
Statistika pravi, da je bilo v obdobju 2014–2016 2638 živali vrnjenih lastnikom, 7225 živali pa je bilo oddanih novim lastnikom. Petinpetdeset odstotkov mačk je bilo vrnjenih v naravno okolje.
Trideset dni časa
Kot je dejala naša sogovornica, so živali, dokler njihovo bivanje v zavetišču plačuje občina, dober posel tako za zavetišče kot za veterinarja. Ko mine 30-dnevno obdobje, pa se jih želijo zavetišča tako ali drugače znebiti. Nekatera zavetišča naj bi se posluževala tudi sporne prakse, da žival, ki jo sprejmejo, veterinarsko pregledajo, razglistijo, čipirajo in sterilizirajo, za kar izstavijo račun občini, nato pa enak strošek naprtijo še tistemu, ki žival posvoji.
Mačke brez življenj
Zanimiv je podatek, da je med usmrčenimi in poginulimi živalmi veliko večji delež mačk. Po poročanju zavetišč gre to pripisati dejstvu, da je večina mačk, ki jih sprejmejo, poškodovanih ali v terminalnih fazah obolenj (FeLV, FIV, razni tumorji) ali pa so sprejete kot zapuščeni sesni mladiči. Ob tem je treba poudariti, da večino mačk v zavetiščih sterilizirajo in vrnejo v naravno okolje. Takih mačk je bilo v treh letih več kot 10.000. Med letoma 2014 in 2016 je bilo v zavetišča v Sloveniji sprejetih 26.101 žival, od tega 19.120 mačk in 6439 psov.
