Prekomerna namnožitev jelenjadi in divjih prašičev ter pretirana zaščita velikih zveri v zadnjih desetletjih povzročata nevzdržno stanje in daljnosežne negativne posledice na podeželju.
Novice Svet24
V preteklem letu so lovske družine izplačale povračila škod zaradi divjadi v skupnem znesku 414.634 evrov.
»Težave z divjadjo in zvermi se samo stopnjujejo. Stanje se slabša, ker se z divjadjo in zvermi ne upravlja dobro, zato se razmnožujejo nenadzorovano. Glede na škodo hitro ugotovimo, da so nekatere populacije divjadi in zveri preštevilne za ta prostor,« je prepričan predsednik KGZS Cvetko Zupančič. Ob tem je zavrnil možnost, da bi lahko kmetje več naredili na področju zaščite pridelkov. »Ukrepi, ki poskušajo zmanjšati škode, so marsikje težko ali sploh neizvedljivi, zato posledično neučinkoviti; so negospodarni in neskladni s tradicionalnimi načini kmetovanja in upravljanja z gozdovi.« Dodal pa je tudi, da lahko o sobivanju z divjadjo in zvermi govori tisti, ki dejansko z njimi živi, in ne tisti, ki jih gleda od daleč.
Razočarani so tudi lastniki gozdov
STA
Predsednik KGZS Cvetko Zupančič.
Predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren pravi, da na plečih še vedno nosimo nahrbtnik iz preteklosti. »Zakonodaja ni usklajena z evropsko, zato pričakujemo in zahtevamo, da bo nova vlada uredila zakonodajo, v njeno pripravo pa mora bolj vključiti tiste, ki živimo na podeželju in najbolj poznamo stanje.« Podpredsednik Sindikata kmetov Roman Žveglič pa predlaga, da naj država kot dober gospodar vzpostavi register divjih živali, podobno kot kmetje za domače živali, da mora spremljati njihovo stanje in v primeru škod to primerno poplačati.
Zavod za gozdove upošteva potrebe okolja
Lovne načrte za odstrel živali za lovsko upravljavska območja, ki jih imamo v Sloveniji 15, pripravlja Zavod za gozdove Slovenije. Tam so priznali, da živalskih vrst v Sloveniji ne preštevajo, pač pa uporabljajo tako imenovano »kontrolno metodo«, kjer spremljajo trende kazalcev v populacijah in okolju. Sicer pa vsako leto lovne načrte prilagajajo trendom gibanja populacij in usklajevanju interesov med souporabniki prostora (pretežno lovci, kmetijci in gozdarji ter še naravovarstveniki in drugimi, ki so povezani z divjadjo). Kot ugotavljajo, so med največjimi povzročitelji škode divji prašič, navadna jelenjad in siva vrana. »Tem vrstam posvečamo posebno pozornost, višine odstrela pa se v teh lovsko upravljavskih območjih praviloma povečujejo.«
Lovske družine po Sloveniji po njihovi oceni praviloma izpolnjujejo zadane naloge, saj če prihaja do odstopanj od predpisanih številk in toleranc, se znajdejo pod drobnogledom kmetijskega inšpektorata. Ta jim ob ugotovljenih nepravilnostih lahko izreče različne oblike sankcij; najblažja je opozorilo, nato opomin, denarna globa (min 4200 evrov za pravno osebo in 420 evrov za odgovorno osebo pravne osebe) in ne nazadnje lahko celo predlog za odvzem koncesije.
Zavod za gozdove Slovenije
Ovrednotena škoda po letih.
Lovci lani izplačali več kot 400 tisoč evrov škod
Seveda pa škode na kmetijskih površinah, ki jo povzroči divjad, ni mogoče povsem preprečiti. Povračilo kmetom je sicer omogočeno, a le, če se pravočasno obrnejo na lokalnega upravljavca lovišč (torej lovsko družino) oziroma od države pooblaščeno osebo (zaposleno na ZGS). V preteklem letu so lovske družine izplačale povračila škod zaradi divjadi v skupnem znesku 414.634 evra, od tega nekaj več kot 318.000 evrov po divjem prašiču in 61.000 evrov po jelenjadi. Preostanek povrnjenih škod je povzročilo skupaj 15 različnih živalskih vrst, so s podatki postregli na Lovski zvezi Slovenije.
STA
